Sreda zvečer. Antonov Lounge bar v trgovskem centru Diamant pri BTC oživi, morebitni mimoidoči gre mimo prizorišča z odprtimi usti in se z vprašujočim pogledom sprašuje: »Kaj neki se tukaj dogaja?« Divji ritmi afro-kubanske glasbe stresajo dekolteje elegantno oblečenih žensk v visokih petah ter določajo odločne vodilne korake moških. Dekleta kot tudi starejše plesalke izvajajo trojne obrate in salsa figure, deset minut pozneje pa ob bolj senzualnih pesmih kizombe, bachate in zouka z zaprtimi očmi že meditirajo na ramenih soplesalcev. »Ples te lahko zasvoji in mene tudi je,« med kratkim oddihom od plesišča zatrjuje 25-letna študentka arhitekture Martina Zaman, ki se na plesnem podu zavrti vsaj trikrat na teden. Pleše približno pol leta in se vrti tako ob spremljavi harmoničnih melodij salse kot ob latinskoameriških ritmih bachate in kizombe. O slednjih, ki v zadnjih letih šele prodirajo v Slovenijo, soustanovitelj novega plesnega studia Dancefloor, ki je poleg bara Antonov organizator sredinih open air plesnih večerov, Rok Cerkvenik pravi: »V zadnjem času postajajo popularni kizomba in zouk ter newyorški stil salse oziroma 'salsa on two', salsa na drugi takt, ki jih v svetu že poznajo, pri nas pa se šele počasi razvijajo.«
Posebna čarobnost atmosfere
Opazimo, da se sicer polno plesišče ob kizombi nekoliko razredči in se ob ritmih salse spet napolni. Ena od tistih, ki vsaj za zdaj ob tej iz Angole izhajajoči glasbeno-plesni zvrsti ostaja še vedno sedeč ob barski mizici, je tudi Martinina mati Andreja Zaman, ki je letos dopolnila okroglo petdesetletnico. »Od marca letos plešem salso in čačača ter že čakam tečaj bachate in kizombe,« zadovoljno pripoveduje. Ob tem dodaja, da ji plesni večeri pomenijo ogromno, saj ji omogočajo, da ob dobri družbi in plesu pozabi na vsakodnevne težave. »Zjutraj, ko se zbudim, sem naspana in pripravljena na nove izzive, medtem ko je bilo prej težko zaspati, ker so bili problemi prehudi,« priznava. Tako Martino kot tudi njeno mamo lahko poleg bara Antonov srečamo še na drugih plesnih lokacijah. Med njimi so torkovi plesni večeri na letni terasi diVino v Kristalni palači, četrtkovi pred Metalko v kavarni in restavraciji Plato ter nedeljska rajanja v hotelu in casinoju Kongo v Grosupljem. Da so stalni udeleženci plesnih večerov bolj ali manj navzoči kar na vseh lokacijah, pove osemindvajsetletni Mitja Linec, po izobrazbi kemijski inženir, ki so mu plesni večeri stalnica dvakrat do trikrat na teden: »Težko bi izpostavil katero od lokacij, ker ima vsak tak večer neko posebno čarobnost. Kamor koli grem, se zelo vživim v dogajanje, atmosfera in energija ljudi me kar nekako posrkata vase.«
Dogajanje privablja mimoidoče
To pa je tudi glavni cilj organizatorjev plesnih večerov. Tako Cerkvenik: »Bistvo je zdrava zabava, ljudem se ni treba iti v klube napit, da bi uživali, ampak se lahko z nič ali z minimalno količino alkohola kvalitetno družijo, zabavajo in plešejo na plesnih večerih.« Lastnik plesne šole Salsoteca Miha Končan pravi, da je poleg tega morda največji razlog, da plesne šole organizirajo tako organizacijsko zahtevne in ne pretirano donosne projekte, »branding«, torej izpostavljanje imena plesne šole in s tem pridobivanje novih članov. Plesna šola Salsoteca skupaj s kavarno in restavracijo Plato ter plesno šolo Buba organizira četrtkove plesne večere pred Platojem, kjer imajo za »branding« tudi najboljše možnosti. Plato namreč stoji v središču prestolnice, zaradi česar ob plesnih večerih privabi ogromno mimoidočih radovednežev, ki se na svoji poti ustavijo in opazujejo dogajanje. Tudi to verjetno pripomore k dobremu vzdušju in s tem tudi obisku večerov pred Metalko, ki ga Končan opisuje kot presenetljivo visokega: »Udeležba se vsako leto zvišuje, pravzaprav se zvišuje z vsakim tednom posebej.« Kot razloge za to navaja dejstvo, da ljudje zaradi pomanjkanja denarja vse manj odhajajo na dopuste, zaradi česar se vse več udeležujejo brezplačnih, a zabavnih dogodkov, kot je tudi ta. Na drugi strani pa lokacija v središču mesta organizatorje omejuje, saj se mora tam zabava končati že ob polnoči – po tej uri se zabava pred Metalko preseli v notranjost lokala.
Tega se zavedajo v Danceflooru, kjer so za lokacijo zabav namenoma izbrali bar Antonov v industrijski coni BTC, da lahko sredine večerne zabave podaljšajo tudi v nočne ure. Na letni terasi diVino na vrhu Kristalne palače v BTC nedaleč stran pa nimajo te sreče. »Nova uredba MOL je zelo skrajšala obratovalne čase letnim vrtovom in terasam, posledice najbolj boleče čutimo gostinci,« pojasnjuje vodja projektov v marketingu letne terase diVino Urban Ocepek. Zabava v Kristalni palači tako traja do polnoči, kljub temu pa Ocepek zatrjuje, da je udeležba plesnih večerov odlična, zaradi česar razmišljajo celo o dodatnem terminu. »Poplesavanja so, tako kaže, vse bolj popularna. Slovenci smo plesni narod,« dodaja.
