Znanstveniki so odkrili, da večina ljudi obožuje, če se čips prelomi pod pritiskom 276 milibarov. Tako povzroči krhek pok največ veselja in zahteva, da se vsa dogodivščina čim hitreje še enkrat ponovi. Tudi to, da se čips v ustih v trenutku raztopi, ni nikakršno naključje. Če se nekaj zelo hitro raztopi v ustih, vzbuja intuitiven občutek, da ne vsebuje veliko kalorij. Zato jedci brez slabe vesti pospravijo vso vsebino vrečke čipsa.
Nemški tednik Spiegel v tokratni izdaji razkriva trike proizvajalcev živil, s katerimi nas pripravijo do tega, da se ne znamo ustaviti že pri prvi rezini ocvrtega krompirčka, četudi nismo lačni, in do tega, da vedno znova posežemo po njem, čeprav se zavedamo, kako nezdravo je pojesti ves zavojček s soljo obdanega krompirja, ki se je cvrl v obilici maščobe. Natanko določena količina soli aktivira nagrajevalni center v možganih, odmerek, ki povzroči optimalen učinek, pa proizvajalci živil imenujejo »bliss point« ali točka sreče. Če k temu dodamo še škrob: ta v trenutku dvigne raven sladkorja v krvi in ga v naslednjem spusti, kar okrepi naš apetit. Maščoba, s katero je prepojen čips, poskrbi za prijeten žameten občutek v ustih, in seveda – vsaka maščoba okrepi okus.
Kako je propadel semafor
Seveda bi bilo nesmiselno proizvajalcem živil očitati, če si prizadevajo, da bi bili njihovi proizvodi kar najbolj všečni njihovim strankam, da imajo kar čim boljši okus in so tudi očem čim bolj privlačni. Povsem naravno je, da si prizadevajo prodati čim več svojih proizvodov in doseči pri tem čim večji dobiček. Toda obstajajo meje. Kaj pa če se proizvajalci živil povsem zavestno požvižgajo na zdravje kupcev njihovih proizvodov in jih s spoznanji strokovnjakov povsem zavestno pehajo v odvisnost od svojih proizvodov, ne glede na to, kako škodljivi so ti za njihovo zdravje? Leta in leta so si organizacije civilne družbe in tudi nekateri poslanci evropskega parlamenta prizadevali za to, da bi bila živila označena s preprostim sistemom semaforja glede na to, kako zdrava so in koliko sladkorja, soli in maščobe vsebujejo. Pri čemer bi bila najbolj zdrava živila označena z zeleno, malo manj zdrava z rumeno in tista, ki vsebujejo veliko zdravju škodljivih snovi – soli, sladkorja, maščob –, z rdečo.
Njihova prizadevanja so bila zaman. Evropski parlament je sicer sprejel pravila, o katerih se je komisija z živilsko predelovalno industrijo pogajala dobra tri leta in bodo začela veljati z začetkom naslednjega leta. Toda ko je televizijska ekipa nemške javne televizije ARD nove oznake pokazala evropskim poslancem, tudi tisti, ki so glasovali zanje, niso razumeli, kaj v resnici se nahaja v živilih, ki jih označujejo.
Koncerni se škodljivosti zavedajo
Zadnji živilski škandali sicer spreminjajo mentaliteto in ljudje se čedalje pogosteje vprašajo, kaj v resnici je v zavojčkih, ki jih kupijo v trgovini. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zdravjem, so namreč ugotovili, da problem niso posamezni prekrški, kot je nedavno konjsko meso v lazanjah, temveč to, da celotna družba blaginje v predelanih živilih poje toliko skritih in neskritih maščob, da je to nevarnost že mogoče primerjati z odvisnostmi od alkohola in tobaka.
Nedavno je v ZDA izšla knjiga Salt, Sugar, Fat – How the Food Giants Hooked Us Pulitzerjevega nagrajenca Michaela Mossa, v kateri opisuje, kako živilski koncerni z različnimi ukanami pripravijo ljudi, da jedo čedalje več, dokler niso debeli in bolni. Moss hkrati odkriva, da se koncerni vsekakor zavedajo škodljivega vpliva njihovih proizvodov na zdravje populacije, vendar jim je za to le malo mar. Že leta 1999 so šefi največjih prehrambnih koncernov v Minnesoti razpravljali, kaj bi bilo treba storiti proti naraščajoči debelosti pri otrocih. Po 14 letih so ugotovili, da živilska industrija ni storila ničesar.
Problem, ki ga za zdravje predstavlja nezdrava prehrana, pa dobiva izjemne dimenzije. Leta 2010 je 35 milijonov ljudi na svetu umrlo zaradi neprenosljivih bolezni, zaradi raka, koronarnih bolezni in diabetesa. S tem so za okoli 65 odstotkov vseh smrti v tem letu vsaj posredno krivi nezdrav način življenja, kajenje, pomanjkanje gibanja, alkohol, a tudi nezdrava prehrana.