Že 18. taborniški feštival bo v vsakem vremenu, so – kakor se za prave tabornike spodobi – neustrašno napovedali v Mestni zvezi tabornikov Ljubljana. Dežnih kapelj je bilo minulo sobotno popoldne bolj za vzorec, prav nasprotno pa je bilo s taborniki. Prišli so iz vse Slovenije in okoli 40 delavnic med Jakopičevim sprehajališčem in tivolskim ribnikom je bilo nenehno zapolnjenih. »Malo zaradi krize in malo zaradi filmov Gremo mi po svoje se vpis k tabornikom zadnja leta malce povečuje,« je pojasnil starešina Zveze tabornikov Slovenije Jernej Stritih, nadaljeval pa je manj razveseljivo: »Žal pa morajo mnogi rodovi zavračati nove člane, saj nimamo dovolj vodnikov, ki bi jih vodili.« Mladi mladim je namreč princip, po katerem deluje taborništvo, in tako najstniki okoli šestnajstega leta dobijo svoj vod ter so zadolženi za od sedem do dvanajst otrok, na drugi strani pa se jih prav v srednji šoli največ odloči izstopiti iz taborniških vrst.

»To je naše ozko grlo. Ko sem bil jaz dijak, smo imeli čas, danes pa se soočajo z velikim pritiskom za vstop na fakultete, ogromno se morajo učiti, prioritete so drugačne in mladi opuščajo to prostovoljstvo,« pojasnjuje Stritih ali po taborniško Jerry. Ko se je sam leta 1975 priključil tabornikom, je bila druga ponudba prostočasnih dejavnosti zelo skopa, a tega prav nič ne obžaluje. Na svoji koži je namreč izkusil, da je taborništvo vzgoja za življenje in da vzgaja samostojne in odgovorne posameznike. Tako je prioriteta naše največje mladinske vzgojne organizacije pridobivanje vodnikov, da bodo lahko vsem zainteresiranim omogočili izkušnjo taborništva.

Od enega do 76 let

Čeprav mnogi obupajo, še preden postanejo vodniki, je prav obdobje vodenja tisto, ko se začneš zares učiti, povedo tisti, ki jim ni zmanjkalo zagona. Gosto zeleno travo v zeleni mestni oazi je v soboto s svojim vodom teptala tudi 20-letna Eva Čampelj iz rodu Močvirski tulipani. »Seveda me je bilo sprva malo strah, ampak če imaš voljo in željo, ti uspe. Zdaj mislim, da imam avtoriteto, hkrati pa vseeno vse poteka na prijateljski ravni,« pove bodoča likovna pedagoginja z modro rutko okoli vratu. Svoj vod, sestavljen iz šest- do desetletnikov, je dobila takoj, ko je končala deveti razred, zdaj pa je z njimi že šest let. »Ja, fantje so me že prerasli,« se nasmeji, njen vod pa se je v tem času še povečal na šest deklet in dva fanta, ki se zberejo na sestanku vsak petek.

»Ko vidiš nekoga z rutko, je že takoj tvoj prijatelj. Taborniki smo zelo odprti ljudje,« Čampljeva doda o čaru taborništva, h kateremu so jo spodbudili starši, prav tako taborniki. Od tega prostovoljnega dela nima materialnih koristi, a pravi, da je vseeno vredno njenega časa. »Meni moji otroci dajo veliko energije. Vedno grem od njih boljše volje kot pridem na sestanek,« se z njo strinja tudi študentka ekonomije Manca Smolej iz Rašiškega rodu, ki je pri tabornikih že od osmega leta. Računa, da ji bo delo z otroki prišlo prav vsaj takrat, ko bo vzgajala svoje otroke, kar pa nam v hipu potrdi Rok Zaletel iz rodu Črnega mrava. Njegova Bor in Brina sta že murna z rumeno rutico okoli vratu, njuno mamo pa je spoznal prav pri tabornikih, tako da zdaj cela družina tabori. »Lani je bilo na taboru našega rodu pet družin, sicer pa je bila najstarejša udeleženka stara 76 let, najmlajši pa eno leto,« še pove mladi očka, ki ga veseli, da se njegova otroka ne bojita umazati.

Tabornik je dober vodja

Na vprašanje, kaj ga še vedno motivira, da obleče taborniško obleko in si okoli vratu zaveže rutico, Andrej Lenič iz rodu Samorastniki odgovori, da se je v dvajsetih letih v taborništvu ogromno naučil, in to tudi stvari, s katerimi se zunaj taborništva sploh ne bi imel priložnosti srečati. »Prijatelji, ki niso taborniki, so presenečeni, s koliko stvarmi se ukvarjamo, kako takoj vemo, kam se obrniti, da znamo nastopati pred publiko, nam pa se zdi to samoumevno,« dodaja. Taborniki so ga pritegnili že pri sedmih letih, danes pa je zaposlen v turizmu, kjer mu vsakodnevno pridejo prav taborniške izkušnje in samozavest, ki izvira iz njih.

»Mladi se pri tabornikih naučijo tudi voditi, kar je zelo pomembno, saj če pogledamo današnjo Slovenijo, imamo največje težave prav z vodenjem,« poudarja Stritih, ki je bil že na več pomembnih položajih, od državnega sekretarja do direktorja in vodje regionalnega centra za okolje v Budimpešti, a na nobenem tečaju ali v šoli se ni tako dobro naučil vodenja ljudi kakor ravno pri tabornikih. Taborniške izkušnje bi morali po njegovem prepoznavati vsi delodajalci, tudi državne ustanove: »Zagotovo se lažje zaneseš na nekoga, ki je že vodil in organiziral, kot na nekoga, ki ima sicer odlične ocene, vendar ne veš, ali je sploh kdaj šel od doma.«

Pripeljali bodo 1200 delegatov

Mnogi taborniki se najdejo tudi v organizaciji na višji ravni od vodov. Nina Kušar iz rodu Louis Adamič je najprej skrbela za knjižnico, postala tajnica rodu, vodja taborjenja, potem pa načelnica za mednarodno dejavnost pri Zvezi tabornikov Slovenije. »To je najboljša mešanica, da postopoma prevzemaš odgovornost za večje projekte, hkrati pa se še vedno zabavaš in spoznaš ljudi,« meni Kušarjeva, ki je zdaj zaposlena v eni od svetovnih nevladnih organizacij, kamor ji je vrata odprlo prav taborništvo. Prepričala je z izkušnjami z delom z otroki, zagotovo pa niso mogli prezreti niti tega, da je bila v majhni organizacijski ekipi, ki je uspešno kandidirala za organizacijo 12. svetovnega skavtskega foruma mladih in 40. svetovne skavtske konference.

Slovenski taborniki so v Braziliji premagali Italijane iz Firenc in tako bodo najprej gostili mlajše tuje tabornike v zelenem okolju Rogle, nato pa bodo taborniki od 11. do 15. avgusta preplavili še prestolnico. »Prišlo bo okoli 1200 delegatov, in to iz 130 držav, kar je največ v Sloveniji kadar koli doslej,« ponosno pojasni Kušarjeva. Gosti bodo razpravljali o smernicah dela Svetovne skavtske organizacije v prihodnjih treh letih, med njimi pa bo tudi več pomembnežev, še razkrije: »Savdski princ je šef njihove nacionalne skavtske organizacije, tudi v ameriški delegaciji so le premožnejši, pomembni gospodarstveniki, ki so jim taborniške izkušnje očitno pomagale tudi na drugih področjih.«