V župnišču na Sladki Gori se je v zgodnjih dopoldanskih urah razlegalo petje. Ni bilo slišati sakralnih pesmi, temveč hite švedske skupine Abba. Glasbeno razvajanje je prihajalo iz grl dijakov Šolskega centra Rogaška Slatina, ki so bili na intenzivnih vajah pred bližnjo premiero svojega prvega šolskega muzikala. Do prvega nastopa jih loči še manj kot dva tedna. Vse šolsko leto že vadijo igranje in petje uspešnice Mamma mia, ki jo bodo uprizorili v angleškem jeziku. Polni zagona, veselja do petja in ustvarjanja prve tovrstne predstave na svoji srednji šoli so se po zajtrku, ki so si ga sami pripravili, lotili vaj.
Projekt, s katerim živijo
Zamisel za šolski muzikal v angleškem jeziku je na njihovi srednji šoli tlela že lep čas. Po krajših gledaliških uprizoritvah v minulih letih so se štiri leta pogovarjali o uresničitvi ideje za daljšo gledališko igro, dokler se je to šolsko leto niso tudi zares lotili. Nova ravnateljica je dala idejo, da bi pri gledališki uprizoritvi sodeloval celoten pevski zbor. »Iskali smo dobre pevce,« pripoveduje ena od mentoric dijakov Agata Brantuša. In te so tudi dobili. Večina dijakov od prvega do četrtega letnika, ki bodo nastopali v muzikalu, namreč izhaja iz šolskega pevskega zbora. Pri oblikovanju scenarija za muzikal so si pomagali s filmom, pridobili pa so tudi originalni scenarij uprizoritve. Toda pri svoji različici uprizoritve se niso zanašali zgolj na te vire, veliko so prepustili tudi lastnemu prilagajanju dijakov. Scenarij za muzikal je denimo skrajšala dijakinja iz 4. letnika.
»Obe naju veseli, da so dijaki pripravljeni vložiti svoje ideje. Zagreli so se in so pripravljeni delati,« razlaga Brantuševa ob boku druge mentorice Bernarde Leva. Čeprav sta bili prav profesorici angleškega jezika tisti, ki sta sprožili ta gledališki projekt, bi ga že zdavnaj končali, če dijaki vanj ne bi vložili svoje kreativnosti in ustvarjalnosti, pravi Brantuševa. »Večinoma jim prepustimo, da sami izdelajo karakter svojih likov. To jim kar uspeva. Na vajah preizkušajo dialekte, različne pristope in emocije.«
Vaje so doslej vsako soboto izvajali kar v šolskih prostorih. Ker se v njihovo srednjo šolo veliko dijakov vozi iz oddaljenih krajev, kot so Sotla, Šmarje in Rogatec, je bilo dijake med tednom težko motivirati, da po pouku še ostanejo na vajah. Ob sobotah so lažje prihajali. Veliko je prepuščeno samoiniciativnosti dijakov. In očitno so se v projektu muzikala tudi popolnoma našli in z njim živijo. Kot namreč razlagata mentorici, so se dijaki sami organizirali in zaprosili župnika s Sladke Gore, da jim odpre župnišče za vadbo. V šolskem centru si namreč ne morejo privoščiti najema vadbenih prostorov, njihova šola pa je tudi majhna in ne premore tako velikega razširjenega prostora ali telovadnice, ki bi dijakom dala občutek širine gledališkega odra. Čeprav so bili stisnjeni tudi v župnišču na Sladki Gori, takšne prve intenzivne vaje niso koristne zgolj zaradi precej bolj poglobljene vadbe. »Vaditi zgolj v šoli je enolično. Takšne vaje so koristne tudi zaradi druženja, povezovanja dijakov in spoznavanja kot skupine,« dodaja Levova.
Poskusili tudi z množicanjem
Muzikal Mamma mia je za Šolski center Rogaška Slatina največji projekt doslej. Kar 40 dijakov sodeluje pri njegovi izvedbi. Pri realizaciji tega projekta ne sodelujejo zgolj pevci igralci, temveč tudi dijaki, ki pripravljajo sceno ali pa kot tehnično osebje ne bodo vidni na gledališkem odru. Vsi pomagajo po svojih močeh, za pomoč pa v srednji šoli nagovarjajo tudi ljudi s pozivom množičnega financiranja njihovega muzikala. Na šoli so se prek poziva na njihovi spletni strani lotili crowdfundinga, kjer v zameno za finančna nakazila po položnicah ali moneti obljubljajo majice, vstopnice za predstavo in zahvale. Zastavili so si cilj, da bi zbrali 7777 evrov. Denar bi porabili za scenografijo, kostume, ozvočenje in stroške morebitnih gostovanj po premieri. Čeprav so za zdaj od tega cilja kar precej oddaljeni, se z višino zbranih sredstev ne obremenjujejo. »Poskusili smo. Kolikor bo, pa bo. Glede na količine dobljenega denarja se bomo prilagajali,« pravi Brantuševa. Pomoč že zdaj dobivajo od prijateljev in znancev. Gledališka igralka Tina Gorenjak bo denimo dijake prišla ocenit na njihovo generalko in jim dala še zadnje nasvete, kaj bi pred premierno uprizoritvijo še lahko izboljšali.
Tako bo Gorenjakova v teh dneh pod prste pogledala tudi Ani Ferme, ki igra eno glavnih vlog v Mamma mia, mamo Donno, in 16-letnemu Martinu Belcerju, ki je eden od številnih spremljevalnih pevcev v muzikalu. Maturantki Ani se je z nastopom v muzikalu izpolnila velika želja, ki jo je gojila vse od prvega letnika. »Živim za muzikale, glasbo in igro,« z žarom v očeh pove Mestinjčanka. Od malih nog je vedno rada prepevala in se že preizkušala v gledaliških uprizoritvah. Za petje pravi, da ga ne bo nikoli opustila, pa če ji odpovedo glasilke. Ko je slišala, da bodo v tem šolskem letu, njenem zadnjem, vendarle uprizorili muzikal, si je mislila: »Končno, pa sem le dočakala!« Povsem vseeno ji je bilo, katera uprizoritev bi se znašla na odrskih deskah, njena glavna želja je bila, da bi igrala.
Martin v šoli sodeluje v pevskem zboru, v katerem je sicer manj fantov kot deklet. Večina fantov zdaj ob pevskem zboru sodeluje tudi pri muzikalu. Abbine uspešnice, ki jih poje v Mamma mia, ne zanj ne za Ano niso novost. Že lani so namreč mnogo teh vadili v pevskem zboru. Čeprav oba izhajata iz povsem druge generacije, za katero Abbine pesmi morda ne predstavljajo tiste zvrsti, ki bi ji prisluhnili doma, oba pravita, da so ti zimzeleni komadi tudi njuna glasba, ki nikoli ne zamre.
Do 28. marca, ko bodo v Rogaški Slatini uprizorili premiero predstave, jih čaka še nekaj vaj in končanje scenografije. Mize, stole in ogledala, ki jih potrebujejo, jim je dal na razpolago lastnik nekega bara, ki je zaprl vrata. Dijaki so se odločili, da sami porišejo platna za scenografijo in dokončajo projekcijo ozadja. Miselnost 40-članskega ansambla verjetno še najbolje opisujejo besede Martina Belcerja: »Pomemben je vsak posameznik, vsaka oseba v zboru in koreografiji.«
