»Pred vstopom se dame in gospodje ločijo,« je nagajivo seznanjal prijazni mož pred Festivalno dvorano, ko se je po stopnišču vzpel kakšen par. Moške je napotil na levo, ženskam pa je sam podelil rdeči srček s številko. »Ko bo na vrsti srčkov ples, boste zaplesali s tistim, ki bo imel na svojem srčku isto številko,« je podal še navodila, saj tokrat ni potekalo običajno plesno druženje, ampak Veliki spoznavni ples, namenjen predvsem samskim, ki so se nadejali, da bodo našli soplesalca vsaj za en valček.
Nekateri obiskovalci pred vstopom s tem sicer niso bili seznanjeni, a so se nato vseeno brez zadržkov pozabavali tako, da so »posodili« svojega spremljevalca ali spremljevalko in preiskusili, kako jim gre v paru z nekom drugim. »Kje je moj srček?« so veselo iskali svojega plesnega partnerja, ko je napočil trenutek za združitev enakih številk. A ker se je za iskanje soplesalca opogumilo veliko več žensk, so morali moški zavrteti po dve plesalki, s čimer prav tako ni bilo nobenih težav. Le ženske so morale potrpežljivo počakati in ob koncu večera se je zdelo, kot da vsi plešejo z vsemi. Po plesišču je najstarejši drsal z najmlajšo, z višinsko razliko sta se spopadla najvišji in najnižja plesalka, bolj spretni plesalci so potrpežljivo poskakovali z manj nadarjenimi. Pomembno je bilo samo – da se pleše.
Vsi moški na tečaj
»Rekla sem si: samo en ples in potem grem domov,« je priznala rdečelasa gospa, ki je prišla v želji, da bo naletela vsaj na enega soplesalca, s katerim bo lahko obnovila svoje plesno znanje. Takšnih priložnosti namreč ni veliko. »Če bi moški vedeli, koliko ženskam pomeni dober soplesalec, bi šli vsi takoj na tečaj,« je prepričana in žalosti jo, da je ples nekoč spadal k splošni izobrazbi, danes pa tako malo moških pleše. Ker pa jih je bilo v soboto vseeno kar nekaj, je zgrabila priložnost in kar sama povabila na plesišče starejšega gospoda. »Rada plešem, vendar ne tako dobro, zato sem si najprej ogledala, kdo je dober plesalec,« se je nasmejala in lovila sapo, saj sta se kar razživela in gospod je samo na kratko komentiral: »Super pleše!«
»Vse, kar ženska potrebuje, je dober soplesalec,« so se strinjale tudi druge, ki jih je v Festivalno dvorano zvabila ljubezen do plesa. »Danes sem prišla s prijateljico, bi pa prišla tudi sama. Tudi če bi le sedela, saj rada opazujem ljudi, ko plešejo,« je povedala še visoka blondinka, ki je bila tudi že na petkovih plesih v Pionirskem domu in se ji je uspelo nekako naplesati, čeprav večina pride v paru. No, vsaj veliko več kot v soboto, kar je tudi največja razlika med običajnim petkovim in Velikim spoznavnim plesom. Drugo našo sogovornico pa je prav to zmotilo: »Prišla sem zaradi plesa, zdaj pa sedim, ker je preveč žensk.« A je kmalu postala boljše volje, saj je sledil »mikser«, v katerem je morala zaplesati s tistim, pred katerim se je znašla, ko se je glasba ustavila.
Najboljši pristop do ženske
»Samo, da nisem doma,« je k prvima dodala še tretja dama, ki je pred kratkim postala ločenka, dobro pa se še spomni plesov v Festivalni dvorani, ko je bila še najstnica in so šli včasih plesat v nedeljo, saj je bila v petek in soboto prevelika gneča. Takrat je bil to edini način za spoznavanje ljudi in nemalo parov je nastalo prav v tej ljubljanski dvorani. »Nedavno smo prejeli rezervacijo dvorane za rojstni dan, ker si gospa želi praznovati prav pri nas, saj sta se tukaj spoznala z možem,« je ponazorila še Sonja Vidonja, ki skrbi za Festivalno dvorano in, zanimivo, tudi njeni starši so se spoznali prav v tem prostoru.
Družabno plesno življenje se trudijo na Vilharjevo cesto vrniti s petkovimi večeri, da se počasi vrača še spoznavanje, pa je dala pobudo posredovalnica zasebnih stikov Zdravilni dotik, ki se je novembra razširila iz Murske Sobote v Ljubljano. »Tudi sama plešem in opazila sem, koliko ljudi potrebuje plesnega partnerja, predvsem primanjkuje moških plesalcev, na drugi strani pa zelo veliko naših članov, ki si želijo resne zveze, označi na vprašalniku, da radi plešejo,« pojasnjuje Lucija Šiftar, ki v prestolnici nadaljuje delo, ki ga je v Pomurju njena mama začela že leta 2001. »Zame je ples še vedno najboljši način, kako pristopiti do ženske,« je Lucijine besede podkrepil tudi 72-letni Ljubljančan. Okoli 20 let je bil sam, zdaj pa že nekaj časa išče partnerico in priznava, da si želi plesalko. »Seveda, plesati mora znati, da bova lahko skupaj hodila na ples – pa tudi pravijo, da je s takšnimi ljudmi lažje shajati,« se je nasmehnil in odhitel na plesišče zavrtet naslednjo gospo.
V mestu starejši, na vasi mlajši
»Najdaljše iskanje je v naši posredovalnici trajalo osem let, ampak se je gospodu vztrajnost izplačala in na njen 50. rojstni dan sta se poročila, najkrajše članstvo pa je trajalo samo deset minut. Gospa se je ravno včlanila, medtem pa je prišel en stari član povprašat, če imamo zanj kakšen nov kontakt. Bil ji je všeč, dali smo ji njegov kontakt in kmalu sta postala par,« ponosno pripoveduje Šiftarjeva, ki je sicer diplomirala iz multimedijev ter filmskega in televizijskega snemanja, pred kratkim pa se je odločila prevzeti 13 let staro družinsko podjetje. Mama je leta 2001 res orala ledino, pojasnjuje, začeti ni bilo lahko, saj so imeli ljudje veliko predsodkov, čeprav je imel posel prav poseben vzvod. »Starši so imeli najprej podjetje, ki se je ukvarjalo z medicinskimi pripomočki, v katerem je mama ugotovila, da številne težave bolnikov izhajajo iz osamljenosti in smiselno se ji je zdelo začeti zdraviti pri izvoru,« pove Šiftarjeva, ki ima zdaj v Ljubljani okoli 50 strank.
Prevladujejo starejši ljudje, vdove in vdovci, ločenke in ločenci, po 45. letu pa močno začne naraščati delež žensk, več ljudi pod 30. letom pa imajo v murskosoboški enoti. »V ruralnem okolju je toliko samskih oseb, da se pogosto sprašujem, kje so vse te ženske, so se vse preselile v mesto? Potrebovali bi okoli 200 žensk, ki bi šle živet na vas, na kmetijo,« še pojasnjuje vodja ljubljanskega Zdravilnega dotika. Največ dela imajo sicer januarja, saj si po praznikih ljudje obljubijo, da so jih zadnjič preživeli sami, in avgusta, ko še lovijo možnost, da bi šli na morje v dvoje, njen največji nasvet pa je: »Dajte si priložnost! Nihče ne more biti tako slab ali neprivlačen, da ne morete z njim popiti ene kavice.«
