»PS brez mandatarja. OECD napoveduje rast. Pesem Evrovizije je tu! Vreme: jasno in toplo bo.« Kdor je imel včeraj ob dveh popoldne petnajst sekund časa in ga je zanimalo, kaj se dogaja v državi, je lahko na televiziji odprl teletekst in izvedel vse.
Včeraj je bil teletekst RTV Slovenija star en dan manj kot trideset let. Danes ima rojstni dan. Pri tridesetih je načeloma starec. Vmes se je na medijskem in tehnološkem področju zgodil skok na Luno. Ampak na videz je teletekst še vedno takšen, kakršen je bil v otroštvu. In še vedno se ga splača brati. »Bistvo teleteksta je, da uporabnikom prinaša aktualne in kratke informacije,« pravi Luka Škoberne, oče slovenskega teleteksta. »Že v principu ne more biti dolgovezen. Sporoča samo dejstva.« Je teletekst idealno »uravnotežen« medij? Škoberne se nasmeje. »No, če si zašel na nasprotni vozni pas, je dejstvo, da voziš po napačni strani,« je na ovinkarjenje odgovoril naravnost. »In če si začel vojno, si pač začel vojno.«
Nadomestni internet
Teletekst nikoli ni imel ambicije postati osrednji medij, ki interpretira svet in ljudem pomaga »razumeti« čas, v katerem živijo. Njegovi snovalci – med njimi Luka Škoberne kot vodja projekta in prvi urednik – pa so si ga zamislili kot pripomoček za življenje. »Če spremljaš teletekst, lahko zelo hitro izveš, kaj se dogaja. Ne gre samo za politiko in gospodarstvo. Pomembne so servisne informacije – razmere na cestah, vozni red vlakov, prihodi in odhodi letal,« pravi Škoberne. Če koga zanima vreme, lahko takoj pogleda na teletekst in mu ni treba čakati na radijsko napoved.
Škoberne je včeraj zgodbo o velikem projektu dosledno pripovedoval v sedanjiku. Ne samo zato, ker teletekst na slovenski RTV še vedno obstaja, ampak tudi zato, ker je še vedno aktualen. V Sloveniji so imele lani dostop do interneta urejene tri četrtine gospodinjstev, število gospodinjstev brez televizije pa je zanemarljivo. Vmes je »internet« še vedno teletekst. RTV Slovenija sicer nima točnih podatkov, koliko je njegovih uporabnikov, a ob vsakršni napaki, pravijo, telefoni še vedno pregorijo. Jeznih uporabnikov je vedno dovolj. V uredništvu teleteksta, ki danes spada pod spletno uredništvo MMC RTV Slovenija, ga vsak dan – ob drugih nalogah – ustvarja približno petnajst novinarjev. Teletekst je včeraj štel 781 strani, začenši z aktualnimi novicami in zaključujoč se s horoskopi ter ženitnimi ponudbami. Na teletekstu še vedno obstaja tudi stran 101, kjer se predvaja »zadnja novica«, ki udari v sredino ekrana.
Šestnajst ur pred Tanjugom
»Leta 1984 smo združili znanje enot radia, televizije, oddajnikov in podjetja Gorenje,« se Škoberne spominja začetkov. Gorenje je bilo tedaj povezano z nemškim proizvajalcem televizijskih sprejemnikov Körting, ki je v sprejemnike vgrajevalo posebne naprave, dekoderje teletekstovega signala. Začetki teleteksta sicer segajo v leto 1970, ko so ga začeli razvijati pri Philipsu, do leta 1974 pa so ga že prevzeli na britanskem BBC, kjer so tedaj vzpostavili prvo uredništvo z devetimi novinarji. Deset let kasneje so uredništvo teleteksta na BBC obiskali tudi Ljubljančani. »Še prej pa smo se o teletekstu podučili na olimpijskih igrah v Sarajevu,« pravi Škoberne. Tam so ga organizatorji vzpostavili za interno obveščanje udeležencev in poročevalcev s tekmovanj. »Bil sem navdušen. Nato smo odšli na BBC, kjer so nas podučili o delovanju in nato še na ORF (avstrijsko radiotelevizijo, op. p.), s katerim smo vzpostavili dolgoročno sodelovanje.« Škoberne se spominja, da so s pomočjo ORF objavljali informacije, ki bi sicer, prek uradne agencije Tanjug, občinstvo dosegle šele z veliko zamudo. »Zgolj kot primer: o velikem potresu v Južni Ameriki smo poročali šestnajst ur pred Tanjugom,« pravi Škoberne. Teletekst je tedaj postal tudi vir informacij za časopisne novinarje. Leta 1984 je bil ljubljanski teletekst prvi v južnem delu Evrope – po Škobernetovih besedah je Slovenija po tehnološki naprednosti prehitela celo Italijane. Po njegovi oceni je teletekstov signal v Sloveniji na začetku sprejemalo od petnajst do dvajset tisoč televizorjev.
»Danes pa televizorja brez dekoderja za teletekst sploh ni več mogoče kupiti,« se nasmehne Škoberne. »Teletekst bo ostal relevanten, dokler bo ažuren, jedrnat in pregleden.« Večji medijski servisi, kot sta CNN in BBC, so teletekst sicer v zadnjih desetih letih že ukinili. Na RTV Slovenija pa stopa globoko v enaindvajseto stoletje.