Violončelo vihralo kot jadro v vetru

Dvaindvajsetega julija letos sta se Gal Faganel ter študentka violine Jenny Shea, sicer tudi odlična športnica in maratonka, vsak s svojim inštrumentom na hrbtu odpravila na 4346 metrov visoko goro Longs Peak, najvišji vrh narodnega parka Rocky Mountain v Koloradu, ter tam izvedla 45-minutni koncert klasične glasbe. O glasbeno-gorski ekspediciji so poročali tudi ameriški mediji, med drugim Associated Press, NBC, del koncerta pa je na ogled na http://youtube/FteYi5p5Mro.

Triintridesetletni Faganel je docent za violončelo na Univerzi Northern Colorado, dirigira Mladinskemu simfoničnemu orkestru Colorado, je ustanovitelj in umetniški vodja komornega orkestra Arizona ter umetniški sodelavec Rocky Ridge Music Center. V ZDA je odšel po študiju v Ljubljani in Zagrebu, in tam potem leta 2007 doktoriral na Univerzi Southern California v Los Angelesu. Koncertira kot solist in komornik, posveča se glasbeni pedagogiki, avtorskemu pravu, glasbeni tehnologiji in dirigiranju. Zadnjih sedem let sistematično snema slovensko glasbo za violončelo, snema pa tudi za druge radijske postaje po ZDA in Evropi.

Niti nisva želela postavljati posebnega rekorda, bolj je šlo za osebni izziv. Nekaj let sem razmišljal, da bi se z bratom violinistom Žigom Faganelom podala na Triglav, a nama zaradi urnikov ali vremena še ni uspelo. Na poletnem festivalu Rocky Ridge Music Center blizu Longs Peaka, kjer sem zdaj pet tednov nastopal in učil, me je prešinilo, da se odpravim tudi na vrh gore. Spomnil sem se na triglavski načrt, se natovoril s čelom, študentko violine Jenny Shea pa nagovoril, da se mi pridruži. Še poizvedujem, ali je bil s tem koncertom postavljen kakšen rekord.

Kot najstnik sem bil zelo aktiven kolesar, hribolazec, pa tudi plezal sem. Pozneje, ko sem se že nekako odločil za glasbeni poklic, sem začel varovati svoje roke, zato sem prenehal s košarko in plezanjem. Ja, zastarane alpinistične izkušnje so bile veliko vredne, ko sem bil s čelom v steni Longs Peaka. Moja škatla za čelo, tako imenovana Accord Ultra Light, je izdelana iz karbonskih vlaken in je zato zelo lahka, a kljub temu sem po 1500 metrih višine čutil vsak dodaten kilogram. Velikost škatle se je izkazala za še večji problem kot teža. Z nahrbtnikom spredaj in violončelom na hrbtu sem bil za okoli 70 centimetrov debelejši in nekaj centimetrov višji. Na vetrnih predelih se je čelo obnašalo kot jadro.

Ko sva okoli 9. ure zjutraj priplezala do vrha, na katerem je ogromno prostora, dovolj za cel orkester, sem preštel skupaj 14 ljudi. Longs Peak je zelo priljubljen vrh in vreme je bilo idealno. Poslušalci so prihajali še med koncertom, ocenjujem, da je skupaj koncert slišalo okoli 30 presenečenih hribolazcev. Po vsaki skladbi so nama navdušeno ploskali.

Pričakoval sem večje težave z vetrom, a kot že rečeno, je bilo vreme razmeroma naklonjeno glasbi. Odmeva ravno ni bilo, ker so za to potrebne stene. Zvokovno je za Bacha seveda bolj primerna kakšna baročna cerkev. Je pa igrati glasbo v naravi nekaj posebnega. Spontanost v naravi spodbudi spontanost v glasbi.

Nisem pričakoval, da bo tako odmeven. Navdušeni so bili celo njihovi gorski policisti, saj se česa podobnega na tej gori ne spominjajo. Kratko zgodbo o vzponu in koncertu sem nato poslal majhnemu lokalnemu časopisu Estes Park News, sledil je intervju z novinarjem v Greeleyju, Huffington Post, zdaj pa se za dogodek zanimajo tudi drugi večji mediji. Videoposnetek na Youtubu je videlo že več tisoč ljudi.

Moja soproga se boji, česa se lahko še domislim. Najbrž Triglav, mogoče Mount Elbert, ki je najvišja gora v Koloradu… Sicer pa ni moj cilj postati znan samo po tem, da koncertiram v gorah. V prihodnjem letu snemam tri zgoščenke in nastopam solo z nekaj orkestri, na sporedu imam več recitalov in različnih koncertov komorne glasbe, kot pedagog pa zagrizeno učim razred štirinajstih čelistov na univerzi. V ZDA je danes skoraj nemogoče prepričati medije, da bi poročali o še tako vrhunskem koncertu, tak spektakel pa jih hitro navduši. V Sloveniji se mi zdi situacija na tem področju boljša, saj ima kultura še vedno zavidljiv kos medijske pogače. Bomo videli, če boste poročali o mojem koncertu na Ljubljanskem gradu 26. novembra...