Martin Blazinšek, Jaka Ogorevc in Primož Zajec sestavljajo jedro ekipe Enolyse, ki je pred nedavnim prejela rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za najboljšo inovacijo. Cilj vsakoletnega natečaja je spodbuditi inovativne posameznike, da svoje ideje preoblikujejo v tržno zanimive produkte, za kar se pri Enolyse nadejajo, da jim bo uspelo z razvojem senzorja za merjenje sladkorja ter mobilno in spletno aplikacijo za spremljanje poteka fermentacije. Prototipe produkta že testirajo, pripravljajo pa tudi patentno prijavo.
Začelo se je z enotnim merilnim sistemom
Ker vsi trije naši 27-letni sogovorniki prihajajo iz občine Brežice, se poznajo že iz srednje šole, v času študija na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani pa so bili »cimri«. V tistih časih so ves čas tičali skupaj, občasno tudi sanjali o skupnem podjetju, toda ker študentsko življenje terja obvladovanje najrazličnejših veščin, se jim je ideja o razvoju sistema za nadzor fermentacije mošta utrnila šele v »zrelejših« letih. Ker izhajajo iz vinorodnega okoliša, jasno, radi spijejo kozarec ali dva dobrega vina, niso pa vinski »friki«, zato je njihov pristop k razvoju inovacije že od vsega začetka izključno znanstveno-poslovni.
»Zametki segajo v leto 2009, ko je moj oče za hobi delal vinske analize za vinogradnike v okolici Brežic. Ker je parametre meril z več napravami, si je zaželel, da bi te nekdo povezal v enotni merilni sistem, ki bi ga lahko upravljal z osebnim računalnikom,« pove Blazinšek, ki si je skupaj z Ogorevcem zadal, da očetovo željo izpelje v projektni nalogi na fakulteti. Golobradi mladeniči projekta tedaj sicer niso realizirali, je pa ostal poslovni načrt, ki so ga iz predala potegnili pred enim letom. Ker se je pokazalo, da podobna naprava, kot so jo kanili razviti pred leti, že obstaja, so se ob naslednjem snidenju odločili za razvoj senzorjev.
Z idejo so se prijavili na program Start Cloud 2013 za mlada start-up podjetja s področja poslovnih rešitev v oblaku, ki ga izvaja Startup šola Hekovnik s partnerji. »Razvili smo sistem, ki s pomočjo pametnih senzorjev zajema parametre fermentacije in jih nato pošilja v oblak oziroma tako imenovani cloud. Do podatkov je mogoče dostopati na daljavo z namensko razvito spletno oziroma mobilno aplikacijo. Sistem Enolyse vinarja opozori na konec fermentacije in kdaj naj pretoči vino. Rešitev vinarjem prihrani čas v zanje najbolj stresnem obdobju v letu,« razloži Blazinšek. Njihova poslovna storitev Enolyse – rešitev za nadzorovanje pridelave vina na daljavo – je zmagala in prislužili so si nagrado v višini 10.000 evrov.
Po celonočnem delu tuširanje z moštom
To jih je opogumilo, tako da so novembra lani ustanovili še podjetje Enolyse, da bi se resno lotili posla. »V okviru programa Start Cloud smo s senzorji merili pH, temperaturo in redoks potencial, trenutno pa razvijamo senzor za merjenje sladkorja. Pri različnih vinarjih smo namreč preverjali, kaj bi jim pri celotnem procesu pridelave vina najbolj olajšalo delo. Enoglasno so potrdili, da bi bil to senzor za nadzor fermentacije mošta. Nismo pa želeli razvijati senzorjev za vse štiri parametre hkrati, saj se želimo v tej fazi v popolnosti osredotočiti le na enega,« razodene Ogorevc in pripomni, da je že razvijanje enega senzorja včasih naporno.
Ob tem se vsi trije zasmejijo, češ da so včasih delali vse noči, tako da so bili kdaj pa kdaj tudi pijani – od utrujenosti, seveda. »Med testiranjem v eni izmed vinskih kleti sem se stuširal z moštom,« prizna vodja ekipe. »Za potrebe montaže senzorja na cisterno smo takrat preverjali dimenzije ventilov. Ker sem bil nepozoren, sem po nesreči odprl ventil tudi na polni cisterni. Seveda je s kakšnima dvema baroma pritiska vse špricnilo name in v trenutku sem bil ves moker od mošta,« dopolni prigodo.
Kako pa je videti senzor, s katerim so navdušili tudi komisijo, ki jim je podelila rektorjevo nagrado? »Za zdaj ga še ne kažemo javnosti. Deloval bo na baterije. Namestiš ga pa tako, da ga priviješ na ventil posode iz nerjavečega jekla, in ventil odpreš, tako da je tipalo v stiku z moštom. Drug del sistema pa predstavlja brezžična komunikacija – antena oddaja signal, prek routerja pa gredo podatki na strežnik. Vinar se priključi na internet prek tablice, telefona ali računalnika, vpiše geslo in prebere parametre,« pojasni na videz najmirnejši član triperesne deteljice, Primož Zajec.
Končni cilj je nadzor od vinograda do kleti
Senzorje za merjenje sladkorja so sicer člani ekipe Enolyse videli tudi v Milanu na največjem sejmu vinske opreme v Evropi, vendar ti po njihovih besedah stanejo od tri do sedem tisoč evrov. »To je namenjeno izključno za industrijo, ne pa za družinsko vinarstvo,« doda Zajec, medtem ko vodja tria Blazinšek pove, da bo njihov bistveno cenejši, hkrati pa sami uvajajo povsem nov pristop k analitiki v vinarstvu.
»Mi ne razvijamo naprav za merjenje, ampak celotno platformo oziroma sistem, ki bo omogočal nadzor celotnega procesa pridelave vina – od vinograda do kleti. Platforma bo zajemala fizične naprave – senzorje za merjenje različnih parametrov. Končni cilj je, da pokrijemo celoletni vinogradniško-vinarski proces. Vemo namreč, da se 80 odstotkov vina naredi že v vinogradu. Druga plat medalje pa so mobilne oziroma spletne aplikacije, ki bodo uporabnika obveščale o kritičnih procesih med pridelavo vina in kjer bodo zbrani vsi podatki, ki jih bo vinar vnašal – tukaj govorimo tudi o vinogradniških evidencah in dnevnikih, ki zdaj po večini obstajajo na papirju,« našteva Blazinšek, Ogorevc pa ga dopolni, da je bistvo vsega, da se bodo podatki s senzorja avtomatsko prenesli na strežnik, tako da ne bo več zamudnega brskanja po zapiskih. »Vinogradnik bo imel namreč vso zgodovino v oblaku. S tem bo lahko dosegel tudi ponovljivost letnikov in si zgradil svoj tipičen, prepoznaven okus. Seveda, kdor bo pač to želel.«
Za koliko bo uporaba takšnega sistema finančno olajšala vinarja, mladi inovatorji še ne vedo, a njihov poslovni model naj bi bil podoben telefoniji. »Plačaš kavcijo za senzor, potem pa mesečno naročnino za uporabo celotnega sistema. Naše podjetje potem zagotavlja ustrezno podporo za strojno in programsko opremo ter ju po potrebi nadgrajuje,« pojasni Blazinšek. Na vprašanje, kako nameravajo pridobiti zaupanje strank – konec koncev bodo imeli vpogled v celotno metodologijo vinarjev – Ogorevc odvrne, da bodo uporabljali standardizirane varnostne sisteme, s katerimi bodo zagotavljali varnost podatkov na strežniku.
Treba je še v praksi dokazati, da sistem deluje
A vse lepo po vrsti, poudarjajo Brežičani, ki ostajajo trdno na tleh. Prvi naslednji korak bo, pravijo, da senzor za merjenje sladkorja ter mobilno in spletno aplikacijo za spremljanje poteka fermentacije implementirajo po nekaj testnih vinskih kleteh po Sloveniji in dokažejo, da vse skupaj deluje. »To bodo tudi naše prve stranke. Zmenjeni smo že z dvema večjima vinskima kletema in nekaj manjšimi vinarji,« povedo v en glas in dodajo, da bo treba pridobiti tudi certifikate o skladnosti z evropskimi normativi.
Vzporedno so začeli pripravljati tudi dokumentacijo za registracijo patenta na uradu za intelektualno lastnino, za kar bodo morali seči tudi v žep. »Registracija patenta za območje Slovenije stane nekaj manj kot 2000 evrov, za celotno Evropo pa je treba odšteti še nekajkrat več. Nismo se še odločili, kaj bomo storili. Morda bomo sistem patentirali tudi na vsakem trgu posebej.«
Poskusno naj bi njihova iznajdba zaživela jeseni, ob trgatvi. »Slovenski trg bo tudi na splošno bolj testni, saj se spogledujemo predvsem z državami, ki niso tradicionalne pridelovalke vina. Prodor na francoski ali italijanski trg bo za našo platformo najtrši oreh. Širše gledano je za nas najzanimivejši novi vinski svet z ZDA, Avstralijo, Novo Zelandijo, Čilom in Argentino na čelu. Tam je vinarstvo bolj tehnološko naravnano,« je prepričan Blazinšek.