Z loterijo do spolne partnerke za leto dni
Korenine praznika so poganske in so povezane z željami po novem življenju, plodnosti in rasti v pomladnem obdobju, ki je bil prvotno začetek novega leta. Že Rimljani so praznovali festival plodnosti Lupercalia, na katerem je mladenič izžrebal ime dekleta, s katerim sta bila eno leto spolna partnerja.
Tudi v srednjem veku so stvari prepustili loteriji – dekleta in fantje so žrebali listke z imeni, ki so jim razkrili njihove »Valentine«. Imena so nato teden dni nosili pritrjena na rokave oblačil, iz česar po nekaterih pripovedih izhaja angleški izraz »to wear your heart on your sleeve«, kar pomeni, da se čustev ne skriva.
Ležanje mladoporočencev v krsti
Na Tajskem so danes potekale številne nevsakdanje poroke. Med najbolj zanimivimi so zagotovo tiste, pri katerih ženin in nevesta ležeta v krsto. Pari namreč verjamejo, da bo ravno krsta pregnala vso nesrečo, prinesla pa veliko ljubezni in sreče. Svečanosti navadno potekajo v templjih.
Tekmovanje v poljubljanju na Kitajskem. (Foto: Reuters)
Japonke zaradi čokolade skorajda obubožajo
Na Japonskem, v Koreji, pa tudi ponekod v Avstraliji je valentinovo dan, ko ženske (moški veliko redkeje!) podarjajo cvetje in sladkarije. Za mnoge je obdarovanje postalo obveznost (zlasti za pisarniške delavke), od njih pa se pričakuje, da obdarujejo tudi vse moške sodelavce. Vrsta podarjene čokolade pa pove, v kakšnem odnosu sta (oziroma kakšna čustva ima ženska do moškega) – na Japonskem tako »giri-choko« pomeni čokolada obveznosti, ki jo podarijo moškim, do katerih nimajo nikakršnih čustev (na primer šefom, sodelavcem, sošolcem …). »Cho-giri choko« pomeni »zelo obvezna« čokolada, »honmei-choko« pa podarjajo tistim, ki so jim najljubši in do katerih so čustva najgloblja. V zadnjih letih je postalo priljubljeno še, da ženske s čokolado »tomo-choko« obdarijo svoje prijateljice.
Beli dan za darila moških, Črni za rezance
Na osnovi tega običaja se je z dodatnim marketinškim prizadevanjem kmalu razvil tudi »Beli dan« oziroma dan, ko se moški odkupijo za darila 14. februarja. Zanje je dan sicer veliko manjši strošek kot za njihove izbranke, praznujejo pa ga 14. marca.
Južnokorejci so šli še korak dlje – na »Črni dan«, ki poteka 14. aprila, samski, ki na valentinovo ali »Beli dan« niso prejeli nobenega darila, skupaj jedo »jajangmyun«, rezance po kitajsko v črni omaki. Nekateri večer vidijo kot slavljenje samskega stanu, drugi kot tolažilno večerjo.
(Foto: Reuters)
Če ne ugotovijo avtorja rim, morajo podariti jajce
Na Danskem in Norveškem je valentinovo šele novejša tradicija, a jim jo je uspelo že narediti malo po svoje. Na ta dan povečini moški pošiljajo »gaekkebrev« oziroma kratke pesmice. Ker se jih pošilja anonimno, ženske ne vedo, kdo jih je poslal in morajo ugotoviti. Če ima ženska prav, si je za veliko noč zaslužila v dar jajce, če pa ne ugotovi, mora jajce njemu podariti sama.
V Walesu dan ljubezni praznujejo že 25. januarja, na dan zavetnika ljubimcev Dwynwena. Na valentinovo pa si po tradiciji podarjajo lesene žlice, kar izhaja iz preteklosti, ko so mornarji ženskam z njimi dvorili. Veliko simboliko nosijo tudi podobe, izvezene na žlicah – ključi pomenijo moško srce, kolesa trdo delo, pa tudi število otrok … Tradicija se je ohranila do danes.
Oče Valentin nosi darila, v Franciji ženske uročile moške
V 18. stoletju so v Angliji samske ženske na valentinovo na vzglavnik položile pet lovorjevih listov, s pomočjo katerih naj bi sanjale svojega bodočega soproga. V Norfolku na vzhodu države pa imajo celo nekakšnega »dedka Mraza« valentinovega – valentinovega Jako (Jack Valentine), ki je znan celo kot Oče Valentin. Skrivnosten mož naj bi trkal na vrata otrok in jim puščal majhna darilca in sladkarije. Čeprav ni znano, od kod izvira tradicija, pa je še vedno zelo priljubljena in se prenaša iz roda v rod.
Na Filipinih so zgradili ogromno srce. (Foto: Reuters)
Francija velja za eno najbolj romantičnih držav na svetu, zato nikakor ne preseneča, da imajo tudi Francozi kakšno nenavadno tradicijo na dan ljubezni. Na t.i. dan »loterije ljubezni« gredo moški in ženske v hišo, ki si stojijo nasproti, in skozi okno kličejo eden drugega. Klicanje traja tako dolgo, dokler vsi ne najdejo para. Če moškemu ženska ni bila všeč, jo je pustil, da je klicala drugega. Ženske, ki niso našle parov, so se kasneje dobile pri kresu, v ogenj katerega so metale slike in predmete moških, ki so jih zavrnili. Med tem obredom so preklinjale in skušale uročiti nasprotni spol. Ker so se včasih nekatere ženske preveč razvnele, je francoska vlada sčasoma prepovedala celotno tradicijo.
V Prlekiji otroci iščejo ostanek ptičje gostije
V slovenski kulturni dediščini je valentinovo znano kot dan, ko se začne prebujati narava. Od tod tudi rek, da ima sv. Valentin ključe od korenin.
V nekaterih krajih Prlekije pred valentinovim spečejo pecivo iz sladkega kruha. Pogačice, kot jim rečejo, položijo v grmovje ali na zunanje okenske police. Otroci jih gredo zjutraj pobirat v prepričanju, da so ostanki ptičje gostije.
