Če se iz sicer majhnega, a lično urejenega pritličja s točilnim pultom in nekaj mizami spustite v kletni prostor, kjer so kuhinja in dodatne mize, vas bo na stopnišču premamil vonj hrane, ki jo pripravljajo kuharji migranti, živeči v Sloveniji. Pet kuharjev iz petih dežel tam kuha jedi iz svojega okolja, kot posebnost pa so včeraj ponudili tudi kobilice iz Palestine in gosenice iz Zimbabveja. »Naš šef kuhinje Jaber pravi, da so zelo dobre za moškost,« je dejal ustanovitelj Zavoda Global Max Zimani in se pošalil, da ne ve, ali bi temu verjel. Ob pogledu na kobilice vsakdo dvakrat premisli, preden jih poskusi, tako si jih je večina tudi tokrat le ogledovala. So nekoliko hrustljave, kot čips, njihov okus pa ni nekaj, o čemer bi človek sanjal. Pevka Katarina Mala je potem, ko je poskusila to kulinarično specialiteto, z nasmeškom dejala: »Reciva temu, da jih ne bi imela vsak dan na meniju.« Dodala je, da so kobilice ekstremen primer tega, kaj vse ljudje jedo v različnih državah po svetu. »Sicer pa je hrana izjemno dobra, zato Skuhno priporočam vsem, ki želijo doma spoznavati svetovno kuhinjo. Tako jo lahko okusijo tukaj in jim ni treba odpotovati v Indijo ali Afganistan,« je še povedala.
Svetovna kuhinja po slovensko je projekt socialnega podjetništva. Še ni socialno podjetje, a si želi to nekoč postati, je med pokušanjem jedi pojasnila koordinatorka projekta Urška Hartman. Zgodbo sta skupaj z migranti spisala Zavod Global in Zavod Voluntariat. »Poudarek dajemo avtentičnosti, se pravi, da je vsa hrana, če se le da, pripravljena natanko tako, kot jo pripravljajo v državi, od koder izhaja. Seveda s sestavinami, ki so pri nas dostopne,« je razložila Hartmanova. V Skuhni so zaposleni migranti globalnega juga, zato so se na njenem meniju v redni ponudbi znašle avtentične kulinarične specialitete Egipta, Indije, Kenije, Maroka in Palestine. »Pri projektu gre za povečanje zaposljivosti migrantov in njihovo zaposlovanje,« je pojasnil Zimani. Trenutno jih zaposlujejo pet. Prav zaradi njih lahko obiskovalec v središču Ljubljane okusi od mesne kenijske cvrte pite, jagnjetine kašmirske kuhinje, z zelišči prepojene govedine do sveže pečenega palestinskega kruha in maroških piškotov. »Imamo pa še vsaj deset gostujočih kuharjev iz drugih držav Afrike in Azije,« je pojasnila Hartmanova.
Projekt svetovne kuhinje po slovensko je nastal tako, da se je pri raznih kulturnih dogodkih pogosto pojavila želja, da bi ljudje iz drugih držav pripravili kakšno kulinarično posebnost. Tako so začeli kuhati, odziv je bil dober in ideja je rasla do včerajšnjega odprtja. A v kuhinji na Trubarjevi boste zaman iskali profesionalne kuharje. Edini pogoj za delo je namreč bil, da znajo pripravljati hrano iz svoje države. »Vse drugo, kar je potrebno, da kuhaš v profesionalni kuhinji, so se priučili tukaj,« je dejala Hartmanova. V Skuhni podpirajo lokalno predelavo, zato skušajo vse sestavine – razen tistih, ki jih morajo uvažati – dobiti iz Slovenije. »Kolikor se da, tudi ne podpiramo velikih korporacij,« je dejala Hartmanova. »Razvijali smo se postopoma. Najprej smo imeli obdobje učenja, kjer so se fantje usposabljali in kjer smo se učili tudi mi. Potem smo začeli s cateringi in kulinaričnimi delavnicami, kuhinjo pa smo imeli odprto dvakrat na teden. Zdaj smo se odločili, da je čas za vsakodnevno ponudbo. Tako se bomo preizkusili v tem poslu. Čez eno leto moramo biti samozadostni, če želimo to delati še naprej,« je še pojasnila. Projekt sicer prek evropskega socialnega sklada sofinancira ministrstvo za delo. Zimani je poudaril, da namen projekta ni, da bi ob koncu finančne pomoči zaprli svoja vrata, ampak ravno nasprotno – želijo namreč postati trajnostni projekt in si s sredstvi iz dejavnosti zagotoviti lepo prihodnost.