»Oči, boš vzel bidone od ekip Orica, Lampre ali Cannondale? Bidonov ne smeš imeti prav nič slabših kot kolesarji na dirki Po Sloveniji ali Touru. Za tako pomembno dirko morajo biti najboljši,« je modroval desetletni Martin v soboto zvečer, ko so potekale zadnje priprave za 8. Maraton Alpe. Sinovi bidoni v kleti so del ekološke nabiralne kolekcije sodelujočih ekip z dirke Po Sloveniji in sta jih s hčerko Evo nabrala na okrepčevalnih postajah. To zbirateljsko recikliranje je prišlo še kako prav za 130 kilometrov dolgo traso okoli Kamniško-Savinjskih Alp. Še posebno na vroč dan.
Festival počenih zračnic
Maraton Alpe je za nas, ljubiteljske kolesarje, podobno kot za profesionalce Tour de France. Velja za butično prireditev, namenjeno jeklenim in naravnih lepot željnim kolesarjem, letos s 640 udeleženci. Mnogi se želijo na zahtevni trasi Kamnik–Jezersko–Pavličevo sedlo–Gornji Grad–Kamnik z 2100 metri višinske razlike pokazati v najlepši luči. Svoje dodata vzdušje in očarljiva naravna kulisa.
Jedro zgodbe je v podrobnostih. »Si pa korajžen! Ali nimaš malo preveč napolnjene zračnice,« je tik pred startom na otip ugotovil Primož Čerin, prvi Slovenec moderne dobe, ki ve, kako so polnili zračnice tudi na francoskem Touru. »Boš videl, koliko defektov bo danes zaradi vročega vremena,« je dodal in radomeljski zrak se je pomešal s kamniškim. Čerin je imel prav. Toliko kolesarjev ob cesti še nisem videl. In videl sem jih še več, ker sem bil prvi, ki ga je doletela počena guma – že po treh kilometrih. Nalet v udarno jamo sredi ceste in v skupini bi se lahko – ob manj spretnih za mano – končal zelo neprijetno. Zaradi izogibanja je eden zgrešil prometni znak za nekaj centimetrov, drugi je zavil v koruzo. No, ko gre za neprijetno plat, varnost, je Maraton Alpe vzorna prireditev. »Skorajda nismo imeli dela,« je pripomnil reševalec v Kamniku. Za primerjavo naj služi podatek, da so v popoldnevu Maratona Franja na ljubljansko urgenco z rešilcem pripeljali 36 poškodovancev, približno en odstotek udeležencev.
Po popravilu kolesa sem imel to »čast«, da sem v popolnosti videl maraton od zadaj. Najhitrejših, med katerimi je zmagovalec, Prekmurec Primož Opal iz Pertoča na hribovitem Goričkem, v cilj prišel po treh urah in 37 minutah, torej dobre pol ure pred mano, seveda ne.
Žirovska grča kar po svoje
Kot zadnjo sem pod vznožjem Črnivca ujel Lauro Šimenc z vodonoscem, a pod vrhom jo je prehitela svetlolasa Celovčanka Christina Perchtold, avstrijska cestna podprvakinja, ki je šele na cilju v naročju Alp izvedela, da je maraton prvenstveno za amaterske kolesarje. Elita, kot je prvi hribolazec slovenskega Toura Klemen Štimulak, je le za okras. »Lani sem tu videla množico kolesarjev in sem letos prišla pogledat. Fantastično vzdušje, lepa in zelo težka dirka. Kot nalašč za trening,« se je brez skale in kravjega zvonca kot zmagovalne lovorike potolažila Christina. Korošci maraton domala bojkotirajo, čeprav občina Železna Kapla s slovenskim županom Francem Jožefom Smrtnikom ogromno prispeva k organizaciji maratona v senčnem delu Alp, a na njihovi postojanki se nisem ustavil. Vsak »profi« ima svoje bidone.
Ne strmo Pavličevo sedlo kot drugi najvišji prelaz v Sloveniji ne peti Jezerski vrh – trenutek resnice je kota 902, Črnivec. Opal se je tam otresel zmagovalcev preteklih let Mateja Lovšeta, Andreja Marovta Helešiča in Gregorja Tekavca. »Tudi zame je bil Črnivec trenutek resnice,« je priznala Šimenčeva. »Verjetno je to kar za vse, glede na to, koliko izmučenih sem videla,« je Blejka opisala svoje prve Alpe.
In še zgodba tistega, ki smo mu ploskali vsi. Štiriinosemdesetletni Adolf Križnar je lani dejal, da je zadnjič na maratonu. »Letos prav nikomur nisem povedal, da grem, niti ženi. Saj veste, kakšne so žene,« je s pivom, ki so mu ga plačali mladi navdušenci, razlagal v Kamniku, od koder je v izogib vročini odrinil okoli Alp že ob sedmi uri. Sam. Najhitrejši so ga ujeli na Pavličevem sedlu. »Ko sem jih videl, kako drvijo po tisti strmi cesti navzdol, vmes pa so še gonili, je bilo še mene strah,« se je čudil Adolf, žirovska grča, ki je obkrožil Alpe v sedmih urah. Brez defekta in svojih bidonov, le z vodo iz studencev.
