»Zbrali smo se, da bi se poslovili od človeka, ki se je iz ledenega Stockholma decembra 1982 dotaknil sveta, ko je spregovoril o samoti v Latinski Ameriki,« je Santos spomnil na dan, ko je Garcia Marquez, znan predvsem po romanih Sto let samote in Ljubezen v času kolere, prejel Nobelovo nagrado za literaturo. »Največji Kolumbijec med Kolumbijci živi. Živel bo v svojih knjigah in besedilih, predvsem pa bo večno živel v upih človeštva,« je še dodal.
Gabo, kot so pisatelja ljubkovalno poimenovali, se je leta 1961 preselil v Mehiko, na kar je spomnil tudi Pena Nieto, ki je poudaril, da so ga – in ga bodo – Mehičani vedno ljubili. »Domišljija je eno najmočnejših orožij človeka. Gabriel Garcia Marquez je domišljijo vodil po neraziskanih poteh.« Zunaj so se med tisoči rumenih papirnatih metuljev, ki so jih spustili v zrak, pisatelja spomnili mnogi oboževalci, spomin nanj pa so obeležili tudi v rodni Kolumbiji, kjer so pripravili pohod pred njegovo rojstno hišo v vasi Aracataca, obeta se slovesnost v Bogoti, danes pa bodo ob svetovnem dnevu knjige pripravili še vrsto branj njegovih del. Zaenkrat še ni znano, kje bodo pisatelja pokopali, a Kolumbija naj bi si prizadevala, da bi njegov pepel razdelili med obema državama. um