Stiropor je ime novega festivala elektronske glasbe, ki se bo od danes pa do konca junija dogajal na kar osmih lokacijah v Ljubljani in gostil več kot štirideset nastopajočih, tako z domače kot s tuje scene. V imenu istoimenske glasbene kompilacije (ta bo izdana tako digitalno kot na vinilu) ga organizira Bikofe, lokal s sedežem na Židovski ulici, ki mu je v zadnjih nekaj letih uspelo iz majhnega ogelnega barčka ustvariti prodorno blagovno znamko na urbani klubski sceni. Ekipi bikofejevcev, katerih dogodki so praviloma razprodani že nekaj dni prej, je ukinitev nastopov na leseni terasi, ki so jo (poleg skrajšanja delovnega časa) prek Mestne občine Ljubljana dosegli na glasnost občutljivi sosedje, dala le še dodaten zagon. Da imajo festivali, kot je prihajajoči Stiropor, širši krog zanimanja od »tistih nekaj hipsterjev«, ki pridejo v Bikofe pokazat nove čeveljce, priča že več kot tisoč petsto potrjenih udeležencev na facebooku.
Povezovanje alternativcev
Odprtje festivala bo denimo v Gali Hali na Metelkovi – a po kakšnem ključu sta organizatorja Jure Črnič in Stojan Georgiev, najemnika Bikofeja in člana zavoda Stiropor, izbirala lokacije, med katerimi so tudi Channel Zero, Tiffany in Monokel? »Na nekaj lokacijah smo v preteklosti že organizirali dogodke, druge smo pa izbrali zato, ker smo se tam vedno dobro počutili in ker ljudje, ki jih vodijo, vanje vlagajo veliko energije – dobra primera sta recimo KCŠ in Urban Roof. Pomembno se nam zdi, da se podobno misleče institucije povezujejo in tako producirajo stvari, ki jih same ne bi zmogle. Za osrednji dogodek, ki bo 24. junija, smo izbrali ploščad pred Slovenskim etnografskim muzejem, ker menimo, da je eno od najlepših koncertnih prizorišč v Ljubljani, a žal premalo izkoriščeno,« pojasnjuje Črnič in dodaja, da so se pri nastopajočih osredotočili predvsem na aktualno in kakovostno elektronsko glasbo.
Med drugimi bodo nastopili Dean Blunt, Mo Kolours, OM Unit, Jessy Lanza, Visionist, Jimmy Barka Experience in Omar Souleyman, ki bo nastopil na zaključnem večeru festivala 27. junija. Souleyman je sirski pevec, ki osvaja zahodni svet s svojim pouličnim shaabi zvokom, nastopal pa je že na številnih festivalih – od Primavera Sounda do Glastonburyja in Pitchforka. Lani je po treh kompilacijah in koncertnem posnetku končno izdal tudi svoj studijski prvenec z naslovom Wenu Wenu, ki ga je produciral znani elektronski producent Kieran Hebden (Four Tet).
Elektronika kot stalna ponudba
Dogodki s tako obsežnim programom so brez večjih sponzorjev seveda nedobičkonosni, a kot pravi Črnič, dobiček tako ali tako ni bil nikoli njihova motivacija. »Ideja za izid kompilacije se je porodila takoj po tistem, ko se je Mestna občina Ljubljana odločila, da nas utiša in nam skrajša obratovalni čas. Didžejev in producentov je bilo tu v zadnjih letih res veliko in zdelo se nam je prav, da naredimo neki dokument časa ter na vinilni plošči izdamo avtorske komade najbolj prodornih didžejev, ki so se v zadnjih letih zvrstili za Bikofejevim pultom. Festival je nadgradnja lanskega Bikofesta, naša želja pa je, da festival elektronske glasbe postane stalnica v ljubljanski kulturni ponudbi,« zaključi Črnič.
Da Bikofejeva bitka s sosedi na Židovski in občino še ni končana, pa priča dejstvo, da se okoliški meščani kljub zmanjšanju terase in okrnitve obratovalnega časa (zunaj do 23. ure, znotraj pa do 24. ure) zdaj zavzemajo za še strožje pogoje. Želijo si namreč, da bi lokal deloval le do desete ure zvečer in da bi teraso popolnoma odstranili. Kar pomeni – in tega Črnič ne izključuje – da bo Bikofe svojo zgodbo na Židovski, ki bo brez njega vsekakor bolj spominjala na spalno naselje, po vsej verjetnosti zelo kmalu končal.