Danes se v Tolminu končuje eden najlepših glasbenih festivalov v Evropi, Metaldays, ki je tudi letos privabil obiskovalce iz širše evropske okolice ter celo Brazilije in Mehike in morda še od kod. Kljub slabšemu vremenu je festival že dočakal prve vrhunce, zgodil pa se je tudi manjši škandal.
Da Slovenija gosti enega najlepših in najprijetnejših glasbenih festivalov, ostaja skrivnost za vse manjše število ljudi, čeprav bi mnogi ob podobi bodičasto oblečene in s krvavo rdečimi barvami namazane množice dolgolascev pomislili na vse kaj drugega kot na zgoraj omenjena atributa. Čeprav se za opis preživljanja »težkoželeznih« počitnic ob sotočju Soče in Tolminke omenja tudi izraz wellness, je sam ambient še najbolj primerljiv z razposajenim karnevalskim rajanjem.
Metalci ne delajo težav
Metalski festival v Tolminu, ki je bi sprva znan pod imenom Metalcamp, zaradi organizatorskih komplikacij pa zdaj nosi ime Metaldays, ohranja vzdušje, po katerem je zaslovel po svetu, četudi vreme šotorjenju v prvih dneh letos nikakor ni bilo naklonjeno. Manjša kriza je tako zaznamovala torkovo glasbeno dogajanje, ki je praktično vse minilo ob spremljavi dežja, z razjasnitvijo šele v zgodnjih jutranjih urah, ravno pravočasno za sončni vzhod.
Da je kljub slabšemu vremenu nad dosedanjim potekom festivala navdušen, nam je med druženjem na plaži zaupal Christian iz bližine italijanskega Milana. Za festival je prvič slišal lani, ko je iskal počitniško priložnost za oddih po obdobju napornega študija politične filozofije. Poleg glasbe ga je na Metaldays pripeljalo predvsem vzdušje med obiskovalci. »Všeč mi je, da so vsi tako sproščeni in pripravljeni na druženje,« nam zaupa, ko se mimo nas odpelje še ena flota pisanih napihljivih čolnov, polnih ljudi s plišastimi samorogi in roza zajčjimi ušesi. »Prideš na plažo, nekomu ponudiš pijačo in že sta prijatelja. Nihče nikomur nič noče, vsi se želijo zgolj zabavati.«
Takšna je tudi sicer predstava o obiskovalcih, zgovorno pa je tudi, da je prve naklonjene besede na njihov račun mogoče slišati že v Ljubljani, ko nam je voznik avtobusa spravil nahrbtnik: »Vi pa greste gotovo na metal v Tolmin. Lepo. Prijetni so. Smo se prvo leto malce bali, ko so prišli vsi v črnem.« Vendar doda, da so se na njih kar navadili, saj ne delajo težav, medtem ko tega ni mogel trditi za obiskovalce nekaterih drugih festivalov. Nasploh je Tolmin za časa Metaldays povsem v znamenju težkega železja. Iz gostiln se razlegajo virtuozne kitarske solaže, svoje prostore pa je za razstavo fotografij s preteklih festivalov namenil tudi mestni muzej.
Obiskovalci gostoljubje cenijo, predvsem pa so enoglasno navdušeni nad lepoto lokacije in še posebej reke Soče. Že na avtobusu se vidi, da vsi pogledujejo za turkizno hčerjo planin, ko jo končno zazrejo, pa se v nabito polnem avtobusu v vsaki od navzočih jezikovnih skupin zasliši: »Ta barva!«
Bogat glasbeni program
Tudi Anne in Matthias iz Švice, ki po svetu sicer slovi kot simbol alpske idile, nista skrivala navdušenja nad Sočo. Ker je bilo po pogovoru o višini švicarske povprečne plače, minimalni urni postavki, o posebnostih volilnega sistema in o tem, zakaj Anne ni glasovala za univerzalni temeljni dohodek, jasno, da so se jeziki razvezali, je šlo za idealno priložnost, da preverimo, koliko slavospevov gre na račun turistične vljudnosti.
»Predvsem mi ni všeč zmeden plačilni sistem,« nam nezadovoljno pove Anne. »Zakaj moraš narediti posebno plačilno kartico ob vstopu v kamp in naložiti denar, potem pa se izkaže, da moraš določene reči še vedno plačevati z gotovino?« Precej zmede nekaterim povzroča tudi sistem depozita za embalažo, dodatna neprijetnost pa se je zgodila včeraj, ko so doplačilne sanitarije za nekaj časa prenehale obratovati, kupci prepustnic pa so imeli na voljo zgolj še zunanje tuše brez ogrevane vode in kemična stranišča.
Kar zadeva glasbeni program, ki je osrednja točka popoldanskega in nočnega dogajanja, smo od ponedeljka do četrtka zasledili že nekaj vrhuncev, čeprav zaradi izjemne raznolikosti metalske scene obče strinjanje praktično ni mogoče. Vseeno bi za ponedeljek izpostavili francoski Alcest, ki je s transcendentnimi zvoki razkadil oblake in poskrbel za prvo sončavo dneva. Program so odlično nadgradili finski Children of Bodom, pohvaliti pa gre tudi prvo polovico koncerta, s katerim so švedski progresivni metalci Opeth končali program glavnega odra, druga polovica pa je zajadrala v bolj umirjene vode. Izreden kontrast je tako doživel sleherni, ki se je določil obiskati še drugi oder in zadnjo zasedbo dneva Immolation. Ameriški deathmetalci so s svojo surovo energijo v poznih nočnih urah učinkovali bolje kot katera koli energijska pijača po osmih urah udobnega spanja.
Torek se je začel s slovenskim pečatom, ko so folk metalci Zaria naveselili občinstvo, Within Destruction na glavnem ter Armaroth na drugem odru pa pripravili uvod v trše melodije, ki so bile tudi sicer rdeča nit dneva. Žal se je precej zgodnjepopoldanskega naboja izgubilo v dežju. Kdor je kljub vsemu vztrajal, pa je bil nagrajen z norveškimi black metalci Satyricon in poljsko thrash metal eksplozijo Vader.
Vreme je zdržalo šele tretji dan
Tretji dan se je vreme končno usmililo. Veselico so začeli slovenski Space Unicorn on Fire ter s sporočilom o lepotah vesoljskega popotništva in spoznavanja medzvezdnih mačkic pod glavni oder zvabili še več samorogov, kot je običajno za Metaldays. Za kratek tečaj slovenščine so kasneje poskrbeli Nemci Saltatio Mortis, program pa so rahlo trše nadaljevali Forgotten Tomb, Amorphis in Asphyx, medtem ko so danski Volbeat poskrbeli za precej razburjenja in med občinstvom vzbudili vzklike »Volbeat, go home!« (Volbeat, pojdite domov! op. p.) Dancem ni bilo treba reči dvakrat, to so storili že pred prvimi vzkliki. Pevec Mihael Paulsen je namreč po le nekaj pesmih moral prekiniti koncert zaradi težav z glasom. Da se dan ni končal klavrno, pa so poskrbeli ameriški Possesed, ki so sladokuscem najtrših melodij omogočili surfanje na valovih isker, ki so letele z razbeljenih ušesnih nakovalc.
Najbolj zveneča imena četrtkovega programa so bili glavni headlinerji festivala Megadeth ter Moonsorrow. Današnji večer pa obljublja odlično slovo z zvenečimi zasedbami, kot so MY Dying Bride, Sabaton in Tiamat. Ko bodo metalci v dolini Soče pospravil zadnji šotor, se bodo številni zgolj preselili na naslednji festival. Za ponovno invazijo težkega železja, usnja in dolgolascev v dolino Soče pa bo treba počakati leto dni.