Zaodrja so pomemben kazalec umetnikovega uspeha. V kakšnih »backstageih« ste se pripravljali na nastope in po njih počivali?

Backstagei so bili vsi na nivoju. Dobiš vse.

Je bil kakšen videti razdejan in nemaren?

Niti ne.

Torej ni bilo sušijev, ki bi plavali v pivu?

Ne, česa takega nisem videl. Vedno te vnaprej, še pred začetkom turneje, vprašajo, kaj piješ, in tega potem ne manjka v nobenem backstageu na turneji, kjer koli že nastopiš.

Pa se je kje, kjer ste nastopili, kršil zakon o kajenju?

Nikjer. Obenem pa tudi ni absolutno nobenih možnosti, da bi lahko šel s pijačo ven na prosto. Zakone spoštujejo totalno dosledno. A tudi pri izplačilu so totalno korektni. Dobiš vse »šuške«, nobenega sprenevedanja nisi deležen. Tega nisem na tak način doživel nikjer v Evropi.

Ste vrteli za tamkajšnje občinstvo kakor koli drugačen program, kot ga namenjate evropskim obiskovalcem?

Začenjal sem počasi, potem sem pa začel ljudi »kuriti«. Treba je vedeti, da tam dogodke začenjajo prej. Ob devetih zvečer je klub poln, ob enajstih se že nori, ob treh je pa konec. In spet brez pardona. Brez vsakršne možnosti, da ti bodo pustili zarolati še en komad. Pravila upoštevajo na polno.

Ob dveh zvečer so ljudje torej že vrženi ven in kot »ribe na suhem«?

Da, takrat se potem že gre na after partyje. Povsod je tako, razen v New Yorku, kjer je nekoliko drugače. Zato pa afterje potegnejo spodobno, tudi v naslednji dan.

Kako drogirani so Američani na teh žurih?

Zelo. In menda je tako šele od nedavnega. Zadnjih nekaj let je položaj pri njih primerljiv s časi Gaviolija v devetdesetih letih pri nas. V Bostonu so bili ob desetih zvečer vsi nabliskani do konca. Ob dveh so šli pa domov. Medtem ko v Koloradu, kjer je legalizirana marihuana, ljudje dobesedno zaudarjajo po skunku. Prepojeni so z njim. Hlapi iz njih. Nisem verjel. Ne samo v Koloradu. Tudi v New Yorku. Malodane kamor koli stopiš, smrdi po skunku.

Kakšna je bila pretežna publika, bela ali črna?

Hm, dobro vprašanje. Če zdaj pomislim, dejansko na kakem nastopu nisem videl nobenega črnca. Pretežno belo občinstvo je bilo. Pa čeprav me je v Denverju pobral črni voznik, ki je bil izrazit ljubitelj housa in ga je navijal vso pot.

Kako ste sicer potovali?

Enkrat vmes z letalom, sicer pa smo potovali s kombijem. Menedžer turneje, še dva didžeja, roadie in lučkar. Razmeroma udobno. Lahko sem se zleknil. Najdlje smo šli do Severne Karoline, kamor smo se vozili deset ur, sicer je pa vse relativno blizu, čeravno je tam vse večje. Njihovi veliki elektronski festivali so ogromni, enako velja za moje vrste house, pri čemer sem ugotovil, da imam največ privržencev v Filadelfiji in Bostonu. Spet pa lahko opazim, da v Filadelfiji niti niso žurali tako močno kot kje drugje.

Ali obstaja kaka razlaga za ta pojav?

Ne, mi je pa to opažanje potrdil tudi menedžer.

Se je bilo potemtakem treba navaditi tudi na zvezdništvo?

Nič hujšega ni bilo, čeprav mi je enkrat res bilo nekoliko zoprno. V Vermontu so se name prilepili neki pijani mišičnjaki, feni, ki so pisali na facebook zato, da bi prišli na seznam gostov – in so bili nadležni. A vse je za nekaj šola. Potem sem rekel menedžerju, da ne bom več dajal neznanih oseb na listo gostov, pa mi je rekel, naj s tem ne odneham, naj pa bolje presodim o tem, koga izberem.

Koliko ljudi ste lahko dali na seznam gostov?

Deset oseb.

V kakšnih klubih pa ste nastopali?

Bil sem na nekaj zares fascinantnih krajih. V New Yorku sem nastopil v klubu z imenom Bowery Ballroom, ki je videti kot povečan KUD Franceta Prešerna, z balkončki ob strani. Prav tako zanimiv je bil Union Transfer v Filadelfiji, ki pa lahko sprejme 600 ali 1200 ljudi, pač odvisno od tega, kako globoko v dvorano premaknejo oder.

Kakšne so morebitne splošne razlike med tukajšnjo in tamkajšnjo publiko?

Marsikaj je precej podobno, a spet je, kot sem že omenil, vse odvisno od kraja do kraja.

Kdaj naslednjič vrtite v ZDA?

Morda že kar julija. Skupini Phish, velikemu ameriškemu bendu, ki je turnejo menda razprodal v dveh urah, sam sem pa za njih slišal prvič, bom vrtel na zabavi. Gre za žur na ladjici, ki ga organizirajo neodvisno od koncerta. To je predkoncertna zabava za ljudi, ki bodo šli na koncert, in sicer na ladji, ki bo krožila okoli Manhattna in se bo parkirala na kraju, kjer bodo imeli potem Phish koncert. Skratka, greš na boat party z Ichisanom, ki te odloži na koncertu Phish v New Yorku.

Ste si v ZDA kupili kavbojke?

Kavbojk žal ne, sem pa kupil par hoodiejev in t-shirtov.