Obstajajo še preostali štirje izvodi Magne Carte. Dva izvoda sta v lasti Britanske knjižnice, en izvod je v lasti katedrale Lincoln, in eden v lasti katedrale Salisbury. Vse tri organizacije bodo vključene v zgodovinski dogodek, ki ga bodo priredili v Britanski knjižnici v Londonu. Knjižnica je v izjavi za javnost zapisala, da bo šlo za »enkratno priložnost za raziskovalce in javnost, da dokumente vidi od blizu, vsako stran posebej«. Rokopise bodo pregledali tudi vodilni svetovni strokovnjaki, še poroča BBC. Knjižnica pravi, da bo ponovna združitev dokumentov omogočila, da jih bodo lahko še bolj podrobno preučili, še posebno zbledele ali prekrite dele teksta. Dogodek bo trajal tri dni in bo naznanil leto dni praznovanj v Veliki Britaniji in po svetu, s katerim bodo obeležili 800. obletnico tega zgodovinskega dokumenta.
Vzpostavila niz pomembnih načel, ki so jih prevzeli po vsem svetu
Zgodovinarji bodo tudi lahko iskali nove namige o identiteti piscev dokumenta, ki je še vedno neznana. Listino je izdal kralj John kot način reševanja politične krize, s katero se je spopadal po tem, ko so se vplivni baroni zarotili proti njemu in zavzeli London. Čeprav so bile skoraj vse klavzule v sodobnem času razveljavljene, je vzpostavila niz pomembnih načel, ki so jih prevzeli po vsem svetu. Eno takih načel je, da ni nihče nad zakonom, niti kralj, in pravica do poštenega sojenja. Claire Breay, glavna kustosinja za zgodnje in srednjeveške rokopise v Britanski knjižnici, je povedala: »Magna Carta je najbolj popularen dokument v knjižnični galeriji in jo po svetu 'častijo' kot izhodiščno točko za vladanje, ki mora biti v skladu z zakoni.«
Dekanja Salisburyja, častita June Osbourne, pa je poudarila vrednote socialne pravičnosti Magne Carte in dejala, da bo ponovno združenje teh treh dokumentov povečalo ozaveščenost o pomembnosti listine popolnoma novi publiki. Častiti Philip Buckler, dekan Lincolna, pa je povedal, da bodo v gradu Lincoln v času obletnice odprli poseben center za Magno Carto.
