Izdelovanje domačega mila danes ni nič kaj nenavadnega, a tisto, ki ga izdeluje Katjuša Reja Mozetič iz Kozane v Brdih, ni ravno vsakdanje. V njem se znajdejo njihovo domače olivno olje, avtohtona briška rebula, merlot, fige, koprive in zdrobljeni oljčni listi. Pove, da je postopek izdelave mila zelo enostaven. »Včasih je težje kaj skuhati kot pa narediti milo,« se zasmeje.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da so omenjene sestavine v milu zgolj zaradi njihove avtohtonosti, diplomirana ekologinja hitro pojasni, da imajo svoj namen. »Vino ima veliko hranljivih sestavin in veliko mineralov, ki so dobri za kožo, zato nisem pomišljala, da ne bi naših lokalnih vin uporabila tudi kot sestavino za milo, ki je zaradi tega še bolj negovalno,« pripoveduje. Milo, v katero primeša rebulo, ima poseben aromatičen vonj, poleg tega briška rebula, ki zori na flišnatih tleh, z antioksidanti in minerali pomaga pri regeneraciji kože. Milom dodaja tudi sveže fige. »Imajo veliko vitaminov in mineralov ter sladkor, ki milu spremeni teksturo. Poleg tega imajo semena, ki so odlična za piling,« pojasnjuje. Za piling milom dodaja tudi zdrobljene oljčne liste ali posušene koprive.
Za domačimi sestavinami stoji
A ne samo zaradi tega. Za domače avtohtone sestavine se je odločila zato, ker za njimi lahko stoji. »Vem, kaj vsebujejo in kako so bile pridelane. Poleg tega se bo naš organizem bolje odzval na tisto, kar je avtohtono in kar raste skupaj z nami. Bolj kot nam je neka stvar tuja, večja verjetnost je, da se bodo razvile alergije,« pravi Katjuša Reja Mozetič. Prizna, da je večina kupcev presenečenih nad njenimi sestavinami. »Navajeni so na industrijska mila, ki se razlikujejo zgolj po barvi in vonju,« pravi. Dišave njenih mil niso intenzivne. »Naravne dišave, večinoma uporabljamo eterična olja, niso tako močne, imajo pa terapevtski učinek. Naš avtohtoni rožmarin ima denimo zelo veliko pozitivnih učinkov, tudi za lase. Pomaga pri sproščanju melanina, deluje proti sivenju, prhljaju in krepi lase. Povečuje tudi koncentracijo, sivka pa pomirja in razkužuje.« Čeprav mnogi ob zahtevnih birokratskih postopkih in dovoljenjih za izdelavo mila zmajujejo z glavo, sama ni povsem enakega mnenja. »To je treba vzeti v zakup, potrošnik mora biti zaščiten. Koža je naš največji organ in nekaj kontrole mora biti,« je prepričana.
Katjuša Reja Mozetič se je nad naravnim navdušila, ko je imela sama težave s kožo. Pravi, da je bilo nemogoče ugotoviti, kaj ji škodi, ko pa industrijska kozmetika vsebuje neskončno vrsto sestavin. Vsaj deset tisoč najrazličnejših se jih uporablja v kozmetiki, mnoge izmed njih izsušujejo kožo, povečujejo možnost za alergije in brez težav preidejo tudi v krvni obtok. Zanimanje za naravno je raslo ob njenem študiju ekologije, da bo industrijsko kozmetiko postavila v kot, pa se je dokončno odločila ob magistrskem študiju, kjer se je ukvarjala s toksikologijo.
Naravno tudi za vsakdanje čiščenje
In kaj je tisto, kar nas najbolj ogroža, pa se tega niti ne zavedamo? »Joj, koliko je tega, kje naj začnem? Pri hrani, kozmetiki, zraku, vodi…,« zbegano vpraša. Pove, da lahko že doma z malo zavesti zmanjšamo uporabo agresivnih in škodljivih čistil, pa je perilo vseeno čisto in se naše pipe ter ploščice ravno tako svetijo. »Veliko si lahko pomagamo samo z naravnim milom. Lahko ga naribamo in iz njega izdelamo domači detergent za pranje posode. Uporabno je kot insekticid proti insektom, ki nam ogrožajo rastline, denimo listnim ušem. Maščobne kisline v milu namreč razgrajujejo skelet insektov, nimajo pa nobenega učinka na druge organizme. Vsestransko uporabna sta soda bikarbona in vinski kis. Slednji je denimo odličen tudi kot balzam za lase, jabolčni kis pa lahko uporabimo namesto mehčalca za perilo brez skrbi, da bi dišalo po kislem,« našteva.
Njena mila so dobrodošla popestritev turistične ponudbe v Brdih, ki jih mnogi enačijo kar z italijansko Toskano in kjer turizem zagotovo še ni dosegel svojega vrhunca. Svoje znanje širi naprej na delavnicah, kjer obiskovalce ozavešča tudi o tem, kaj vse vsebujejo industrijski izdelki v trgovinah in s tem potrošnikom ponuja znanje, da se znajo sami odločiti, kaj je zanje dobro. Že po dobrega pol leta, kar se je odločila, da bo svoja mila pod blagovno znamko Nona Luisa ponudila na trgu, je prepričana, da je od tega mogoče tudi preživeti. Na spletu so njeno posebnost kaj hitro odkrili celo Američani in se že napovedali na obisk. Za dan žena pa so ji z obrtne zbornice sporočili, da so njena mila uvrščena med izdelke umetnostne obrti.
