Zadnje čase tako imenovani coworking prostori rastejo po svetu kot gobe po dežju, kar je verjetno logična posledica vse več samozaposlenih in svobodnjakov. Samo v vzhodnem delu Londona naj bi jih v zadnjih petih letih ustanovili kar štirideset, vse pogosteje pa se pojavljajo tudi pri nas.
V naši prestolnici je najbrž najbolj razpoznaven coworking prostor kreativni center Poligon, ki je eno izmed zapuščenih nadstropij Tobačne pred slabim letom dni spremenil v domovanje kreativne skupnosti. Ustanovitelji Eva Perčič, Luka Piškorič in Marko Orel pravijo, da v Poligonu svojim »prebivalcem« ponujajo prostor za delo, druženje, svetovanje, mreženje in učenje.
»Tobačna je bila vedno družbeno odgovorna v smislu odnosa do svojih zaposlenih, kar želimo na neki način ohranjati tudi v Poligonu,« je povedal Piškorič in dodal, da skrbijo za to, da Poligon postaja mesto srečanja različnih kreativnih skupnosti v Ljubljani.
Eden izmed namenov prostora za sodelo je tudi ta, da se lahko med seboj spoznajo in povežejo različni profili ljudi. »Prek dogodkov in delavnic, ki jih organiziramo, se ljudje med seboj povežejo in si pomagajo, druženje pa se večkrat spremeni v uspešno poslovno zgodbo.« Kot pravijo, jim je uspelo vzpostaviti interdisciplinarno skupnost, ki jo tvorijo izjemno različni profili ustvarjalcev.
Ker so kreativne ekonomije trenutno ena najobetavnejših gospodarskih panog, jih je treba, tako pravi Eva Perčič, spodbujati tako, da se vzpostavi odprta platforma, ki kreativnim posameznikom omogoča razvoj in svetovanje.
»Poligon je odprta ustvarjalna platforma, ki temelji na coworking metodi dela, naša dodana vrednost pa so programske vsebine in laboratoriji, ki jih običajni prostori za sodelo nimajo. Organiziramo delavnice, predavanja in druge dogodke s področij družbenih inovacij, kreativnih tehnologij in kulture.«
Skupnost, ne prazen prostor!
»Ko smo začeli ustanavljati coworking, tega pri nas praktično še nihče ni poznal,« pove Perčičeva in doda, da se v zadnjem času pojavlja veliko pobud, ki pravijo, da so coworkingi, »pa v resnici to sploh niso«. Po njenih besedah se namreč odpirajo tako imenovani poslovni centri, ki imajo na voljo prazne pisarne, poimenovanje coworking pa si nekoliko neupravičeno prisvojijo. »Coworking definira skupnost, ne pa prazen prostor!«
Perčičeva opozarja, da »imamo naraščajoče število samozaposlenih, ki jim moramo dati veščine in pogoje za delo, saj je to veliko pomembnejše kot na primer subvencija za plačilo prispevka«. Za uspeh katerega koli projekta po njenem mnenju potrebuješ ekipo. V Poligon prihajajo ljudje z vseh vetrov, kar je odlična priložnost za vsakodnevno učenje in sodelovanje.
»S coworkingi želimo opolnomočiti prekerne delavce,« pojasnjuje Perčičeva in zavrača očitke, da naj bi coworking prostori prav spodbujali neoliberalistično gibanje. »Obtožujejo nas gentrifikacije, navsezadnje pa smo tukaj zato, ker nimamo denarja za lastne pisarne.«
Za zmanjšanje prekernega dela mora po mnenju naše sogovornice gospodarstvo napredovati, kar pa nam lahko uspe tudi z dvigom kreativne ekonomije, ki je ena najobetavnejših panog današnjega časa.
Druženje in mreženje
Maruša, samostojna oblikovalka, se je za delo v coworkingu odločila, ker doma ni bila dovolj produktivna, saj je tam težko ločiti delo od drugih stvari, vzdušje v coworkingu pa ji, pravi, dviguje motivacijo. »Počasi nastajajo tudi poznanstva, ki lahko v prihodnosti pridejo prav,« še pove in doda, da negativnih plati v sodelu ne vidi, razen tega, da je včasih (pre)glasno, ko se mora na kaj osredotočiti.
Eden izmed prvih »prebivalcev« poligona je bil Ethan, industrijski oblikovalec irskega rodu, ki je delo v coworkingu izbral iz podobnega razloga kot Maruša, saj se doma pri delu lahko (pre)hitro zamoti in počne kaj drugega, neproduktivnega.
Ethan pravi, da v Poligonu preživi od osem do deset ur na dan, vendar takrat, ko to sam želi, ne po standardnem delovniku, od osmih do štirih. Po njegovem mnenju je problem mnogih coworkingov po svetu to, da imajo zelo visoko ceno uporabnine, ki ponekod znaša tudi po več sto evrov na mesec, in se imajo za nekakšne elitne klube. »Poligon te težave nima, saj se je s ceno uporabnine zelo približal svojim uporabnikom.«
Coworkingi pa nikakor niso tuji Svitlani, ukrajinski družboslovni raziskovalki, ki na poslovnih poteh za delo vedno izbere takšne delovne prostore. »To so najboljše platforme za komunikacijo, ideje in morebitna poslovna poznanstva,« je iz izkušenj povedala mlada Ukrajinka in dodala, da tudi tokrat išče poslovna partnerstva, zaradi česar je prišla v Poligon. »Tega pač ne počneš na ulici, v podjetjih je vse preveč formalno, v coworkingih pa lahko srečaš zanimive in kreativne ljudi.«
