Raziskavo so izvedli v sodelovanju Univerze v Torontu in Univerze v Wisconsnu-Madison. Prvi del raziskave so izvajali na podzemni železnici v Torontu, kjer so ugotovili, da so potniki z veliko večino ocenili, da je njihova pot krajša od poti potnikov, ki so potovali v nasprotno smer, čeprav sta bili obe poti enako dolgi. Podobno so storili tudi na naslednjih dveh postajah podzemne in dobili večinoma enake rezultate.
Podoben eksperiment so ponovili tudi na ulici, kjer so se raziskovalci postavili na mesto, ki je enako oddaljeno od dveh prodajaln. Mimoidoče so pričeli spraševati, koliko časa menijo, da je minilo, odkar je zadnji kupec našel ugoden izdelek v eni od obeh trgovin? Pešci, ki so jih vprašali o trgovini, ki so se ji približevali, so v povprečju ocenili, da je od ugodnega nakupa minilo 7,65 minut. Pešci, ki so jih vprašali isto vprašanje za trgovino, od katere so se oddaljevali, so v povprečju ocenili, da je od ugodnega nakupa minilo 14,83 minute oziroma skoraj dvakrat toliko.
Približevanje bi lahko tudi vplivalo na dojemanje časa
Ko so pešce spraševali o negativnih rečeh, se je situacija obrnila. Ko so jih spraševali o času, ki je pretekel od zadnjega napačno izvedenega naročila v kavarni, so večinoma ocenjevali, da so natakarji v kavarni iste znamke, ki se ji približujejo, boljši od kavarne, od katere se oddaljujejo.
Raziskava tako razkriva zanimivo povezavo med našim zavestno usmerjenim gibanjem in pristranskostjo do reči, ki se jim približujemo, kot da bi naključne reči, ki se nahajajo na naši poti, z izbiro poti pridobile na vrednosti. Takšen odnos pa bi lahko hkrati pojasnil tudi, zakaj se prva ura dvournega potovanja zdi daljša od druge ure, trdijo raziskovalci. Napaka v dojemanju, ki nam reči, proti katerim smo namenjeni, prikazuje kot dobre oziroma kot bližje, bi lahko vplivala tudi na krčenje občutka časovne razdalje, kot da se s približevanjem cilju ta približuje tudi nam.
Družbena bližina odvisna od smeri gibanja
Raziskava pa je pokazala tudi povezavo gibanja z ustvarjanjem občutka družbene bližine med posamezniki, ki bi lahko imela širše družbene implikacije. Ko so prebivalce Toronta prosili, naj si predstavljajo potnike na letališču v Los Angelesu, ter ocenijo, kateri se jim zdijo bolj podobni: tisti, ki so se ravnokar vrnili iz Chicaga, ali tisti, ki se ravno odpravljajo v Chicago, so več podobnosti (2,41 od 7) pripisali potnikom, ki so se premikali proti Chicagu, ki je blizu Toronta, medtem ko so potnike, ki so se vračali s Chicaga in tako oddaljevali od Toronta, ocenili slabše (1,61 od 7). Raziskava tako namiguje, da poleg lokacijske bližine med posamezniki na njihovo medsebojno mnenje precej vpliva tudi njihova relacija oziroma njihovo medsebojno približuje ali oddaljevanje.