Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti ICCS 2013, ki jo koordinira Mednarodna organizacija za evalviranje izobraževalnih dosežkov, je bila izvedena prvič. Izvedli so jo lani marca in aprila, danes pa so podatki tudi na mednarodni ravni javno objavljeni.
Z raziskavi so preverjali računalniško in informacijsko pismenost učencev, to je njihovo sposobnost, da uporabljajo računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje. Testi računalniške in informacijske pismenosti na računalniku so vsebovali vprašanja, osnovana na realističnih primerih z izbirnimi odgovori, programske simulacije generičnih aplikacij in avtentične naloge, ki so od učencev zahtevale, da uredijo in izdelajo informacije s pomočjo programske aplikacije.
V raziskavo je bilo vključenih 3300 šol iz 21 izobraževalnih sistemov, v njej je sodelovalo 60.000 učencev in 35.000 učiteljev. Iz Slovenije je v raziskavi sodelovalo 219 šol, 3740 učencev 8. razreda in 2787 učiteljev, je pojasnila Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta.
Slovenija se je, kot je rezultate predstavil Mitja Čepič Vogrinčič s Pedagoškega inštituta, uvrstila nekoliko nad povprečje. Vzorčne kriterije je doseglo 14 sodelujočih držav, Slovenija je skupaj s Slovaško, Rusijo in Hrvaško uvrščena v rang med sedmim in desetim mestom. Pred Slovenijo so Češka, Avstralija, Poljska, Norveška, Južna Koreja in Nemčija, za Slovenijo pa Litva, Čile, Tajska in Turčija. Po njegovih besedah se sicer dosežki različnih držav ne razlikujejo veliko, z izjemo Tajske in Turčije, ki nekoliko bolj zaostajata.
Čaka nas še veliko delo na ravni pedagogike in didaktike
Dosežki preverjane pismenosti so razporejeni v štiri zahtevnostne ravni. Prva predstavlja osnovno rabo programske opreme, druga temeljne veščine zbiranja in urejanja eksplicitnih informacij, pri čemer znajo učenci slediti eksplicitnim navodilom. Ob doseganju tretje ravni znajo učenci avtonomno uporabljati računalnik za reševanje problemov in ovrednotiti zanesljivost informacij, na četrti ravni pa učenci tudi razumejo, kako mora določen informacijski produkt oblikovati.
Kot je pokazala raziskava, se razen v Turčiji in na Tajskem v povprečju večina dosežkov učencev uvršča v drugo zahtevnostno raven. V Sloveniji je drugo zahtevnostno raven doseglo 47 odstotkov učencev, tretjo raven jih je doseglo 16 odstotkov, četrto pa 0,4 odstotka. Prvo zahtevnostno raven je doseglo 28 odstotkov učencev, osem odstotkov pa jih ni doseglo niti te. Mednarodno povprečje učencev, ki ne dosegajo prve zahtevnostne ravni, je 17 odstotkov.
Kot meni državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota, je zaskrbljujoče, da večina učencev dosega do vključno drugo stopnjo zahtevnostne ravni. Na ministrstvu bodo po njenih besedah zasnovali ukrepe, ki jih bodo financirali z evropskimi sredstvi. Kot kažejo primeri dobrih praks, samo z opremljanjem šol dobrega rezultata ni mogoče doseči, pravi. Po njenem mnenju bo treba mnogo več delati na razvoju pedagogik, didaktik, s katerimi bodo učitelji bolje opremljeni za učinkovito rabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje znanj na številnih področjih.