Slovenski avtorji so dobili možnost, da se preizkusijo na drugem največjem glasbenemu trgu na svetu – na Japonskem, kjer lahko ustvarjajo za najbolj prodajane japonske izvajalce. Za prebojem na Japonsko stoji slovenski založnik Akin, že vrsto let ekskluzivni zastopnik multinacionalke Warner Music Group. Japonska glasbena scena je znana po specifičnem žanru, a kaže, da so slovenski avtorji dovolj prilagodljivi, saj so že dosegli prvi komercialni uspeh s pesmijo Yume Wo Dakishimete, ki je postala naslovni singl popularne skupine Jonny's West. Soavtor skladbe, ki je v prvem tednu presegla prodajo 110.000 izvodov in pristala na drugem mestu lestvice najbolje prodajanih singlov, je Aleš Vovk - Raay.
Nekaj njegovih pesmi so izvajali v tamkajšnjih muzikalih, dve skladbi sta glasbeni temi japonskih TV-nadaljevank, dvakrat pa je bil tudi že del zgodbe, ki je dosegla sam vrh lestvic – prvič s skladbo na albumu, ki je zasedel prvo mesto lestvice najbolje prodajanih albumov, drugič s pesmijo na prvouvrščenem devedeju. Poleg Raaya sta se na Japonskem proslavila že Boštjan Grabnar in Matjaž Vlašič, ki sta za skupino Jonny's West napisala pesem Superstar.
Pomembna tudi hitra odzivnost
»Z japonskimi založniki se redno srečujemo od leta 2007. Prvo srečanje je bilo na Midemu v Cannesu, kjer so spoznali, da imamo veliko zanimive glasbe, ki se ujema z njihovim okusom. Seveda nismo začeli takoj sodelovati, ampak je bil to dolg proces spoznavanja, ki traja še danes. Japonski založniki gredo v posel z novim založnikom previdno in potrebujejo nekaj časa, da lahko zaupajo novim partnerjem,« pravi Darjo Rot iz založniške družbe Akin (sestrska hiša Nika Records).
Rot dodaja, da so k sodelovanju povabili veliko slovenskih avtorjev, že na prvem sestanku z japonskimi založniki več kot 30. Vsi ti imajo možnost delati in pisati glasbo za japonski trg, saj vsi zainteresirani redno dobivajo »lead notice«, v katerih japonski založnik natančno pove, kakšno skladbo želi in za katerega izvajalca. Uspeh slovenskih avtorjev je v osnovi odvisen predvsem od hitre odzivnosti – če ne štejemo očitnega, ki je prepričljiv demo posnetek skladbe.
Lahko tudi nekaj sto tisoč dolarjev
In kakšni so zaslužki? O natančnih številkah nočejo govoriti, so pa pravila na Japonskem jasno postavljena. V poročilih natančno piše, kakšni so prihodki od prodaje cedejev, kolikšen je zaslužek od javnih predvajanj, karaok in drugega. Rot je prepričan, da vse poteka transparentno in da nekateri tuji in bolj uveljavljeni avtorji zaslužijo tudi po nekaj sto tisoč dolarjev na leto. Lobiranje na trgu, kot je japonski, ni (bilo) poceni. Vložki slovenskega založnika so bili do zdaj veliki, a verjamejo, da bodo dobili povrnjene. »Pot od ideje do izdelave demo posnetka in izdaje posnetka je na japonskem trgu dolga in lahko traja tudi dve leti ali več. Potem je treba posnetek dobro prodati, zagotoviti izplačila od proizvajalcev fonogramov, kolektivne organizacije... Nekateri avtorji, ki sodelujejo z nami, so že delali tudi s švedskimi. Obeta se nam, da bomo v kratkem začeli sodelovati še z angleškimi,« meni Rot, ki bo Japonce povezal tudi z avtorji na Hrvaškem, v Srbiji in Romuniji.
Kakšen je dolgoročni cilj? Osvojiti najvplivnejša glasbena trga, to so ZDA in Velika Britanija? »Mislim, da je zelo velik uspeh za vsakega založnika, ki prihaja s tako majhnega trga, kot je naš, da prepriča velike trge in ima za njih avtorje, ki znajo delati sodobno in različnim trgom prilagojeno glasbo. Najtežje je take trge prepričati, da poslušajo to, kar jim ponujamo. Šele ko prebijemo to oviro, imamo možnost za uspeh. Od tam naprej je vse odvisno predvsem od pripravljenosti avtorjev,« sklene Rot.
