Danes nad dediščino likovnega umetnika in arhitekta Toneta Kralja (1900–1975), ki sodi med najvidnejše predstavnike slovenskega ekspresionizma, bedi njegova hči Tatjana Kralj, ki vodi Fundacijo Toneta Kralja; pred nedavnim predstavljeni dokumentarni film Svetovi ustvarjalnosti avtorjev dr. Igorja Kranjca, ki je bil vrsto let kustos v ljubljanski Moderni galeriji, in akademskega slikarja Saša Vrabiča ji bo pomagal tudi pri promociji in zbiranju sredstev za ohranitev očetove dediščine, predvsem stenskih poslikav v sakralnih prostorih. Koliko cerkva natančno je Kralj poslikal, se niti še ne ve, okoli šestdeset zagotovo, v glavnem na Primorskem, pa tudi na Hrvaškem in v Italiji.
Bogata zapuščina v cerkvah
Kraljev opus je vsestransko bogat, v muzejih, galerijah in zasebnih zbirkah je za njegova dela dobro poskrbljeno. Kar zadeva likovno opremo sakralnih prostorov, pa je stanje bolj skrb zbujajoče, denimo v dveh cerkvah, Struge in Ciril-Metodovi kapeli v stavbi Ljudske kuhinje v Ljubljani, je žal povsem uničena. Na ministrstvu za kulturo pravijo, da je Tone Kralj celovito ali samo s posameznim likovnim delom med letoma 1920 in 1975 opremil 58 cerkva in kapel, od teh 47 v slovenskem Primorju, 36 na slovenski ter 11 na (nekdanji) italijanski strani. Sedem cerkva in kapel je poslikal tudi na Hrvaškem.
Glede na čas in razmere, v katerem je ustvarjal, so ogrožene predvsem njegove stenske poslikave v »secco« tehniki, torej na suh omet. Zaradi slabe kakovosti uporabljenih materialov je kar nekaj cerkva restavriral že umetnik sam. V zadnjem desetletju pa so bile bolj temeljito pod nadzorom pristojnih služb restavrirane poslikave v romarski cerkvi na Sv. Višarjah in župnijski cerkvi v Katinari (Trst), v sklopu popotresne obnove Posočja pa tudi v štirih cerkvah v Posočju – v Trenti, Soči, Mostu na Soči in Mengorah. V kratkem načrtujejo obnovo cerkva tudi v krajih Volče, Šentviška Gora in Breginj.
Tatjana Kralj pravi, da je približno polovica stenskih poslikav v sakralnih prostorih že restavrirana, na polovici adaptacije je cerkev sv. Helene na Premu, kjer so slikarjeve najstarejše ohranjene poslikave, saj so tiste v Strugah, kot že rečeno, povsem uničene. Doslej je država za cerkev na Premu namenila 69.247 evrov, ker pa so vmes menjali restavratorsko ekipo, je obnova za nekaj časa zastala. Zdaj je problem tudi denar, saj je treba za dokončanje zagotoviti še približno 50.000 evrov.
Skrbnica družinske dediščine
Med pomembnejša zgodnja Kraljeva dela sodi tudi poslikava župnijske cerkve sv. Nikolaja v Avbru, ki je bila ravno tako ogrožena. Ta je bila tudi povod, da je slikarjeva hči sploh ustanovila fundacijo. Intenzivna obnova je potekala med letoma 2005 in 2007, fundacija pa je takrat znatno finančno pomagala, tudi z dobrodelnimi koncerti, ki jih je organizirala hči Tatjane Kralj, operna pevka Irena Baar; zbrali so 70.728 evrov. Vendar pa restavratorska dela v Avbru še niso povsem dokončana. Tako kot na Premu jih nameravajo končati v prihodnjem letu.
Kraljeva sicer skrbi za dediščino še drugih sorodnikov; poleg očeta Toneta Kralja še za dela mame Mare Kralj, hčerke Irene Baar, strica komponista in pianista Lucijana Marije Škerjanca, za katerega je ravno tako ustanovila fundacijo, ter za dedka, skladatelja in violinista Karla Jeraja, ki je bil kot prvi in edini slovenski glasbenik doslej član Dunajskih filharmonikov. Ne nazadnje pa skrbno hrani tudi svoje dokumentarno gradivo in obljublja, da bo nekoč napisala knjigo spominov na čas, ko je bila operna pevka. Gostovala je v ljubljanski, beograjski in sarajevski operi, sicer pa je bila angažirana v Nemčiji. Danes pravi, da je bil ravno oče tisti, ki ji je v najtežjih trenutkih življenja in kariere stal ob strani in jo spodbujal, da je v tem poklicu ostala celih trideset let.
Upor s čopičem
Saša Strnad, zaposlena v Šentjakobskem gledališču, ki je koordinirala projekt snemanja dokumentarca, pravi, da se je je Kraljev gigantski likovni opus, s katerim je avtor skušal utrjevati nacionalno zavest o narodnosti in identiteti Slovenstva, dotaknil na poseben način. »Znal je prefinjeno odkrivati in zakrivati motive. Njegova likovna dela so v meni najprej vzbudila občutek obupa ali propada, ostala sem brez besed, toda ko sem jih dojela, sem začutila tudi močno umetnikovo življenjsko silo, ki je držala pokonci njega in tudi mnoge druge v težkih časih pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej,« pravi Strnadova. Pojasni še, da sta avtorja filma Svetovi ustvarjalnosti dokumentarec zasnovala kot nekakšen »road movie«, reportažo, kjer sta izpostavila posnetke, narejene brez stativa, da bi poudarila organskost del in živost pripovedi.
Za Kraljeva dela sta sicer značilna dekorativnost in realizem, hkrati pa jih določajo naivno, pravljično občutena pripovednost, liričnost in religiozna motivika. Namesto za orožje je v času vojne vihre prijel za čopič (čeprav je za pol leta moral tudi sam v vojsko), zato v več primorskih cerkvah najdemo upodobljene diktatorje Mussolinija, Hitlerja, d'Annunzia, zakrite v poslikavah z religioznimi motivi. Tak je denimo motiv Hitlerja, ki križa Kristusa v cerkvi v Slivju v Brikih. Kot ilustrator je Kralj prispeval legendarne ilustracije k ponatisu Martina Krpana.
