Krščanska religija je, tako kot številne druge simbole in navade, velikonočnega zajca posvojila iz poganske tradicije. Znotraj te so zajci zaradi svoje sposobnosti hitrega množenja seveda simbolizirali plodnost. Ker pa se parijo spomladi, predstavljajo tudi prebujanje narave in s tem ponovno rojstvo, kar pa je mogoče povezati s Kristusovim vstajenjem.
Kosmati prinašalec pirhov
V antiki je bilo razširjeno prepričanje, da je zajec hermafrodit in se lahko reproducira brez izgube nedolžnosti, zaradi česar je nekatere stoletja pozneje asociiral na brezmadežno spočetje Device Marije. Sicer pa je veliko bolj znano, da je za anglosaške narode poljski zajec predstavljal utelešenje Eastre, tevtonske boginje plodnosti, praznovanja v čast kateri so potekala na pomladno enakonočje. Iz njenega imena prihaja tudi angleško poimenovanje za veliko noč, Easter.
Zajčka naj bi v simbol velike noči prvič preobrazili v Nemčiji 16. stoletja, v literaturi pa se je najprej znašel v delu Georga Francka von Frankenaua, ki opisuje alzaško verovanje, da jajca prinese zajec. Tako začne ta poljski kosmatinec predstavljati figuro, ki ob koncu postnega časa po nekaterih legendah za nas skriva in čuva jajca, po nekem tevtonskem mitu pa jih celo izvali. V vsakem primeru naj bi otroci na velikonočno jutro morali poiskati skrita jajca nekje na vrtu ali v stanovanju, na Gorenjskem pa bojda tudi v hlevu. V zadnjih desetletjih zajec ne prinaša le pirhov, temveč tudi sladkarije, igrače in druga darila, ki pa naj bi jih dobili le pridni otroci. Ponekod jih skrije pod blazine, drugje prinese v lepi košari, nekdaj pa so morali otroci splesti gnezdo, da je vanj skrivni obiskovalec lahko položil dobrote.
Vpleten v pravne bitke
Mnogi kristjani še vedno menijo, da je bil zajec v religijo privlečen predvsem zaradi potrošniških interesov, ki odvračajo misli od pravega pomena velike noči. Med čokoladnimi upodobitvami puhaste živali je prav gotovo najbolj prepoznaven Lindtov zajec z zlatim »kožuhom«, rdečim trakom in zvončkom, ki so ga izdelali že leta 1952.
Mala podoba, ovita v zlat papir, katere pojav na prodajnih policah nekateri povezujejo tudi s prihodom pomladi, je pravi zaščitni znak Lindtove tovarne čokolade, zato se je ta že večkrat spustila v pravni boj s posnemovalci. Mnoga manjša podjetja so se doslej že uklonila švicarskemu velikanu in podobne izdelke umaknila iz prodaje, medtem ko je nemški proizvajalec Confiserie Riegelein vztrajal pri svojem zajčku z rjavo pentljo ter potem ko se je zaradi istega »prekrška« na sodišču znašel že leta 2000, v pravni bitki pred nekaj dnevi zmagal. Pri Lindtu so poudarili, da bodo spoštovali odločitev sodišča, čeprav se z njo ne strinjajo. Lani so v sodnem sporu premagali avstrijsko podjetje Hauswirth, ki je proizvajalo zajca z rdečo kravato, obljubljajo pa, da bodo to slavno podobo, ki je kot blagovna znamka registrirana v 15 državah Evropske unije, branili še naprej, ko bo to potrebno.sk
