Varga je povedal: »Zakulisje prvakov je zgodba o igralcu, ki se je četrt stoletja ukvarjal z uprizoritvami v režiserskem gledališču ali avtorskih projektih najrazličnejših režiserjev, zdaj pa si želi ustvariti predstavo, ki bi se ukvarjala z igralcem. Igralec, ki ga najbolje poznam, sem jaz sam. Odločil sem se, da bom ustvaril predstavo o svojem življenju v gledališču. O zakulisju svojega življenja v gledališču.«
K temu je dodal, da se po četrt stoletja ukvarjanja z gledališčem zdaj lahko gledališče začne ukvarjati z njim. »Morda se bo tako vame vrnilo tudi zaupanje vanj. To bi pomenilo, da sem napravil prvi korak k povrnitvi zaupanja v igralca v sebi. Tako bi se v moj odnos do gledališča, v odnos med gledališčem in igralcem, vrnila iskrenost. Ne nazadnje, kot pravi Hendrik Höfgen v Mefistu: 'Samo igralec sem. In to je to.' Torej avtobiografija na odru. Igralec umre, ko ne igra, in ne, ko umre. Morda mi bo ta predstava pomagala ubežati smrti.« nr