Najprej moramo poskrbeti, da je mirno naše srce. Včasih imamo na duši preveč želja in skrbi, zato ne moremo biti mirni. Osnova taoizma je ravnovesje duha in telesa, jina in janga. Premočna čustva niso dobra za naše srce, preveč skrbi pa negativno vpliva na naše telo.
Kako pa naj močna čustva nadzoruje nekdo, ki izgubi službo ali ima premalo denarja, da bi nahranil lastnega otroka?Ko se dogodi stresna situacija, je najbolj pomembno, da v sebi ponovno prebudimo samozaupanje. Dobro je tudi, da se od problema malce odmaknemo, da ga ugledamo še iz druge perspektive. Ko ukrepamo, je ključno, da imamo vero v lastne sposobnosti; samo to nas lahko popelje iz težav, ne glede na njihovo velikost. Ko gre nekomu težko, se mu zdi, da se je nemogoče izkopati iz težav, a vedno obstaja več rešitev.
Kakšne so lahko rešitve?Taoizem pozna pet principov, ki nam lahko pomagajo v težavnem obdobju. Ko se počutite slabo, je dobro, da poslušate glasbo. Drugi način je meditacija. Tretji je tai ji, z njegovo vadbo telo ponovno najde notranje ravnovesje. Četrti je pitje čaja, ko lahko prav tako občutimo mir. Zadnji, peti, pa je kaligrafija, kjer z lepim pisanjem obudimo notranja čustva. Vsak od nas mora sam ugotoviti, kaj mu pomaga. Dokler si v vrtincu problema, vidiš samo problem, zato ne izbereš pravilne rešitve. Če izgubimo službo, ne smemo samo čakati na podporo, ampak si moramo najti novo. Kdo pa bo zaposlil nekoga, ki je zagrenjen? Če bomo v sebi znova našli ustvarjalnost, imamo več možnosti, da dobimo novo službo.
Taoizem uči, da morajo ljudje včasih živeti v samoti in tihoti, kar pri nas ni ravno ljudski ideal.Ljudje potrebujemo ravnotežje. Včasih moramo biti sami, včasih v družbi. Če meditiramo v samoti, še ne pomeni, da smo osamljeni. Ko pri nas na Kitajskem praznujemo praznik taoističnih svetnikov, se vsi zberemo in slavimo. Gre za podobno praznovanje, kot je pri vas rojstni dan. Sploh ne morete verjeti, koliko ljudi pride. Povejte mi, koliko ljudi se zbere v Sloveniji na praznovanju rojstnega dne?
Če gre za zasebno zabavo in jih pride dvajset, je že kar precej.No, pri nas se jih zbere deset tisoč!
Deset tisoč?Ja. Taoizem nas uči, da smo v družbi, tudi če smo sami. Ko ima nekdo potrebo po druženju, se druži, a če pride do potrebe po samoti, nam ni težko. V samoto gremo, kadar se želimo notranje obnoviti.
Kdaj ste nazadnje obiskali zdravnika?Pred tridesetimi leti. Ko sem bil otrok, nisem bil dobrega zdravja, predvsem sem veliko kašljal, zato sem bil pogosto pri zdravniku. Ravno to je bil eden od razlogov, da sem začel raziskovati taoizem. Bistveno je, da poslušamo svoje telo in se pravilno prehranjujemo. Če si zdrav, je treba slediti letnim časom in jesti sezonsko hrano. Če si bolan, pa je treba hrano prilagoditi bolezni. Kadar imaš težave s hiperaktivnostjo, je to povezano z jetri, ki so ključna za pretok krvi, zato je dobro jesti kislo hrano, da se jetra malce stisnejo. Za tistega, ki kašlja, na primer ni dobro, da je pekočo hrano. Kdor nima energije, pa je zanj dobra sladka hrana.
Kako veliko moč ima telo za samozdravljenje?Vedno je treba najprej umiriti um, ki je komandant pretoka krvi. Če um ni umirjen, tudi kri ne teče, kot bi morala. Z umirjenim umom umirimo srce, s pravilnim pretokom krvi pa se telo lažje ozdravi.
Pri nas se precej ljudi odpravi k zdravniku že po prvem kašlju.To ni tako nelogično. Tudi takrat, ko se nam pokvari avtomobil, gremo k avtomehaniku – razen če ga seveda ne znamo popraviti sami. Zato je treba ozavestiti ljudi, da obstaja tudi druga možnost in da se lahko naučijo poslušati svoje telo. Toda potrpežljivost ni ravno pogosta človeška vrlina. Bistveno lažje je iti takoj k zdravniku ali vzeti tableto.
Verjamete v posmrtno življenje?Rojeni smo bili z naravo in umrli bomo z naravo. Rojeni smo bili zaradi ravnovesja jina in janga, ženske in moškega. Roditi se, živeti in umreti je naravno. Obstajajo koncepti pekla in nebes, toda to je konstrukt uma. Verjamem v sedanji trenutek, ki ga najbolj cenim. Kaj bo potem, ni pomembno, če življenja ne znaš uživati zdaj. To je taoizem.
Del taoizma je tudi kung fu, ki ga na Zahodu poznamo predvsem iz akcijskih filmov.Borilne veščine so znanost; niso toliko povezane z mišicami kot pa z notranjo močjo. Poznamo 81 bojnih načrtov. Če imate pred seboj močnega moža in ga boste udarili naravnost v sredino, potem boste zagotovo izgubili. Bolje je, da ga udarite v stran, da izgubi ravnotežje. Nikoli ne smemo iti povsem naravnost. V kung fuju je bistveno več vsebine in potrpežljivosti, kot je prikazano v akcijskih filmih, a če bi v njih pokazali vse to, takšnih filmov ne bi želel nihče gledati. Vadba zahteva ogromno vsakodnevnih aktivnosti, dejanska borba pa je samo en dogodek.
Vaša borilna veščina se imenuje wudang kung fu, ker izhaja iz gorovja Wudang. Kaj je tam tako posebnega?Gorovje Wudang ima ogromno energije, ki pomaga pri borilnih veščinah in taoistični praksi. Vsaka zemeljska oblika ima svojo energijo. Denimo: vaš ljubljanski grad stoji na hribu z lepo krivino, ki ima posebno energijo in avtoriteto. Zato je spodaj mestna hiša. Podobno velja za Buckinghamsko palačo, ki stoji tam, kjer ima lepo krivino reka Temza. Ali pa Brandenburška vrata v Berlinu... Ljudje niso prav pozorni na to, ampak oblike s posebno energijo se pojavljajo po vsem svetu. Enako velja za obliko gorovij. Gorovje Wudang sestavlja 72 vrhov, ki so vsi usmerjeni proti centralnemu vrhu, kot da se mu priklanjajo. Veliko je tudi oblakov, kar skupaj z vrhovi predstavlja povezanost vode in ognja. Oblaki so voda, vrhovi gora pa ogenj. Voda je prispodoba za tekočino v telesu, ogenj pa za našo toplino. Če je oboje v ravnovesju, potem smo zdravi in srečni.
Ste kdaj uporabili kung fu, da bi koga ranili?Edino v času treninga, ko je bilo to nujno. Pri kung fuju je izredno pomembna energija. Nekoč me je nekdo udaril po hrbtu, kar je v meni sprožilo toliko energije, da je napadalec odletel deset metrov stran. Nisem padel jaz, ampak on. In to zaradi energije, ki sem jo preko številnih let treninga uspel nakopičiti in zadržati v sebi. Moje telo je reagiralo samo od sebe – kar je nekoliko težko razložiti, če tega ne vidiš v živo. A naj vas ne skrbi. Ta mož je zdaj moj prijatelj.
Ali ste res trenirali kitajsko vojsko?Ne. Kung fu ni primeren, da učiš več ljudi naenkrat. Učim le tiste, ki se dovolj izkažejo. Vsaj tri leta testiram ljudi, preden jih spustim bližje. Urjenje nato traja še dve leti, ko dam učencem tudi nekaj čudnih nalog, da vidim njihov odziv. Ko vidim v njih dovolj zrelosti, pa jih do konca izpopolnim. S tem skušam zagotoviti, da se moje znanje ne bi zlorabljalo, saj bi dober namen prišel na slab glas.
Kako gledate na zahodno civilizacijo?Edina razlika med Zahodom in Vzhodom je v zunanjosti in v formatu, toda v notranjosti smo enaki. Stavbe v Aziji in v Evropi so različne, saj pri gradnji uporabljamo različne principe, toda imamo jih za enak namen – za to, da v njih živimo.
Kaj pa si mislite o tem, da na Zahodu uporabljamo dobrine, ki so bile za nizko plačilo narejene na Vzhodu?Če je posel opravljen legalno, potem ne vidim problema. Nekomu s kitajskega podeželja pomeni deset evrov enako kot vam tisoč ali več evrov. Zdi se mu, da je privilegiran, ker je vsaj nekaj dobil. Čez tri ali štiri leta potem začne razmišljati, da bi lahko dobil tudi več, kar lahko pripelje do problema. Toda če se ljudi ne izkorišča nelegalno, potem ni nič narobe.
