Ekipa znanstvenikov, ki je svojo pozornost posvetila izključno primatom, je ugotovila, da se je monogamija med samci in samicami razvila, da bi samci lahko zaščitili potomstvo pred drugimi samci, ki bi jih želeli ubiti. Druga ekipa je preučila okoli dva tisoč nečloveških sesalcev. Ugotovili so, da so postali monogamni, ker so se samice geografsko razširile. Samci so zato morali ostati v bližini samic, da bi odganjali konkurenco.
Različni ugotovitvi sta posledici različnih velikosti vzorcev in različnih metod, ki so jih uporabili pri raziskavi, pravijo raziskovalci. Kljub temu sta obe ekipi ovrgli dolgo časa veljavno razlago monogamije, da naj bi potomstvu ponujala dva starša namesto enega, ki bi skrbel za naraščaj. To je zgolj stranska korist, pravijo. Enako valja za romantiko, ki naj bi prav tako sledila monogamiji, pravi antropološki raziskovalec z Univerzitetnega kolidža v Londonu Christopher Opie, ki je vodil raziskavo na primatih.
Med vsemi sesalci je zgolj 9 odstotkov monogamnih, odstotek med primati pa je pri 25 odstotkih vrst. Vrste, kot so giboni, so izredno monogamne, medtem ko so druge, na primer šimpanzi, na povsem drugem koncu spektra. Obe ekipi raziskovalcev pa sta zelo zadržani glede aplikacije odkritij na ljudi.
