»Zbirateljstvo moraš imeti v sebi, s tem se rodiš,« pravi arhitekt Peter Grom, ki ima že petnajst let na Vranskem muzej motociklov, sicer pa je generalni sekretar Slovenske veteranske avto moto zveze, ki je v soboto praznovala 15. obletnico delovanja. Člani zveze iz vseh koncev Slovenije so na Vransko pripeljali okoli 800 starodobnikov, kar je po Gromovem mnenju glede na trenutne razmere v državi izjemno veliko. Večina starih jeklenih konjičkov je namreč v lasti upokojencev, ki s pokojnino komaj povežejo začetek in konec meseca. Vožnja s tako požrešnimi avti, ki porabijo več kot 20 litrov na sto kilometrov, je zato zanje postala že pravi luksuz.
»Pred petimi leti, ko smo praznovali deseto obletnico zveze, se je zbralo 1073 vozil. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Kriza se poglablja, ljudje se starajo, umirajo, mladi pa nekako nimajo tistega pravega veselja do tovrstnega zbirateljstva. Imeli bi kakšno izjemno atraktivno vozilo, kaj drugega pa ne. Vesel sem, da je prireditev uspela in da so ljudje zadovoljni, po drugi strani pa sem danes resnično žalosten, da ni z nami moj dober prijatelj, ki je bil velik ljubitelj starodobnikov. Popoldne ga bodo pokopali. Drug za drugim odhajajo in mi se s tem težko sprijaznimo,« nam je pripovedoval Grom, ki ima v svojem muzeju razstavljenih več kot sto motociklov.
Prvi motor je prinesel v škatlah
Ko je bil še mlad fant, si je tako kot vsi njegovi sovrstniki izjemno želel motor, vendar mu ga starši niso dovolili. Želja je seveda ostala, in ko je pri 24 letih diplomiral na arhitekturi in se osamosvojil, je naredil prvi korak. »Seveda sem si želel dober motor, ki bi mi ga vsi zavidali. Nisem želel nekaj povprečnega. Želel sem izstopati. Ker nisem imel denarja, sem šel v drugo skrajnost. Kupil sem star, razstavljen motor zundap. Šlo je za model DB iz leta 1939. Domov sem ga pravzaprav prinesel v škatlah, tako da je bil res v obupnem stanju. Po velikih mukah sem ga sestavil in ga imam še danes. Pravzaprav nobenega starodobnika nisem prodal, čeprav je bilo kupcev veliko,« razlaga začetke zbirateljske poti Grom.
Ob odprtju njegovega muzeja je bila na Vranskem ustanovljena tudi Slovenska veteranska avto moto zveza, ki ima danes v registru zabeleženih 8300 vozil. Zveza si od ustanovitve naprej prizadeva, da bi tesneje sodelovala s slovenskimi ministrstvi pri oblikovanju zakonodaje na tistih področjih, ki so povezana s starodobniki. Sodeluje tudi z vsemi mednarodnimi organizacijami, ki so kakor koli povezane z ohranjanjem tehniške zgodovine. Najstarejši starodobnik, ki je v zasebni lasti, je avstro-ogrski motor lavrin & klement iz leta 1915 in je zares nekaj posebnega, sicer pa so bili prav vsi, ki so se zbrali na prireditvi, zanimivi in vredni ogleda.
Ob pogledu nanje so se marsikateremu starejšemu človeku obudili spomini na stare dobre čase, ko so se po makadamskih cestah vozili s fički, dianami, žabami, katrcami in drugimi avti, ki so se takrat vsem zdeli silno imenitni, danes pa mladi ob pogledu nanje ne morejo verjeti, da je avtomobilska industrija tako zelo napredovala.
Pri 84 letih se vozi z beemvejem
Zgodbe lastnikov starodobnikov, ki so se zbrali na Vranskem, so resnično zanimive in raznolike. Albin Grušovnik iz Začreta pri Celju je pri svojih 84 letih zagotovo eden najstarejših članov. Na srečanje se je pripeljal s 35 let starim 500-kubičnim beemvejem. Upokojenec, ki je nekoč zbiral starine, prizna, da so bili domači izjemno zaskrbljeni, ko si je lani kupil motor. »Čeprav sem bil nekoč motorist, so sprva nasprotovali, da bi se naokoli vozil z beemvejem. Vztrajal sem pri svojem, in ko so spoznali, da vozim zelo previdno in da mi je to zares v izjemno veselje, so se sčasoma sprijaznili,« je razlagal vitalni upokojenec, ki bi si sicer želel domov pripeljati še kakšnega starodobnika z močnejšo kubaturo, pa zaradi miru v družini za zdaj ostaja zadovoljen s tem, kar ima.
Številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali 55 let starega kanadskega forda galaxie, s katerim se je nekoč med snemanjem filma vozil slavni John Travolta. Miro Lavrin iz Rogaške Slatine ga je kupil leta 1996 in zanj odštel kar 45.000 takratnih nemških mark. »Ko sem bil star 13 let in sem poslušal Elvisa Presleyja, sem sanjal o takšnem avtu. Šele pri 47 letih sem imel dovolj denarja, da sem si lahko uresničil željo. Ja, res sem dolgo čakal, vendar je bil užitek popoln,« se spominja Slatinčan, ki ima doma še tri avte in nekaj motorjev, tako da je moral za svoje jeklene lepotce, ki so z vsakim dnem več vredni, zgraditi posebno garažo.