Film Intervju je med kritiki zbudil zelo različne odzive. Tudi glede zaslužka – milijon dolarjev na dan premiere – se ne bo uvrstil na nobeno vidnejšo lestvico, čeprav so v podjetju Sony Pictures zadovoljni glede na to, da so ga predvajali le v tristo neodvisnih kinematografih in ga ponudili na spletu. Gotovo pa bi se film znašel pri vrhu lestvice tistih, ki so pred premiero dvignili največ prahu: ko je v četrtek vendarle dočakal prvo občinstvo, je bila za njim enomesečna saga, ki se je začela s hekerskim vdorom v računalniški sistem Sony Pictures in z objavo odtujene elektronske pošte ter drugega gradiva, nadaljevala pa s teroristično grožnjo, če bodo predvajali film, in z razpravo o svobodi govora, ko so premiero sprva preklicali.
Alex Vasquez je povedal, da si je premiero ogledal, ker podpira svobodo govora. »Ker tako pokažemo Kim Jong Unu, da smo Američani in da lahko objavimo, kar hočemo,« je rekel za Guardian. To je bilo mnenje, ki so ga delili mnogi. Na spletni strani IMDB je uporabnik John Hoyt zapisal: »Desetico mu dajem zaradi okoliščin, ne zato, ker bi bil kaj posebnega.«
Film, ki je stal 44 milijonov dolarjev, je nekaj posebnega prav zaradi okoliščin. Med drugim je razvnel čustva mnogih Američanov, ki so začutili, da morajo stopiti v bran svobodi govora, potem ko so hekerji kinematografom, ki bi ga predvajali, zagrozili s terorizmom. Pri tem pa gre dodati, da je bilo podjetje Sony Pictures tisto, ki se je sprva odločilo umakniti premiero, čeprav so državne oblasti zagotavljale, da ne obstaja nobena kredibilna teroristična grožnja. Po pritisku javnosti in kritikov so si pri Sonyju premislili.
FBI odločen, nekateri strokovnjaki niso prepričani o krivdi Pjongjanga
Zgodba se je začela konec novembra, ko je skupina hekerjev z imenom Varuhi reda vdrla v Sonyjev računalniški sistem in zagrozila z objavo odtujenih elektronskih dokumentov, tudi elektronske pošte. V prvih opozorilih ni bilo nikjer govora, da to počnejo zaradi tega filma. Omenjali so, da podjetje izvaja rasno diskriminacijo in krši človekove pravice ter da »zdaj preži na šibke z načrtom novih nekritičnih sprememb v lastno korist«. Film so omenili šele kasneje, ko so ga z napadom povezali mediji. FBI je nato pred tednom dni sporočil, da ima »zdaj dovolj dokazov, da sklene, da je za ta dejanja odgovorna severnokorejska vlada«, in navedel predvsem podobnosti med tem hekerskim napadom in preteklimi, ki so jih pripisali Severni Koreji. Nekaj računalniških strokovnjakov je na drugi strani opozorilo pred prehitrim sklepanjem, rekoč da bi bilo sledi zlahka namerno speljati k Pjongjangu. Svetovalec za varnost pri finskem podjetju za protivirusne programe F-Secure Sean Sullivan je na twitterju ocenil, da je bila oblast pod prevelikim pritiskom, da bi priznala, da nima stoodstotnih dokazov o krivcu: »Washington D. C. je nesposoben reči: Ne vemo, od kod napad.« Nekateri so ocenili, da je verjeten tudi scenarij, po katerem za vdorom stoji nezadovoljni bivši uslužbenec, pa tudi, da o verjetno najbolj zaprti državi na svetu rade zakrožijo dezinformacije. Lani so se denimo na podlagi poročanja južnokorejskih medijev širile trditve, da je dal Kim ustreliti nekdanje dekle, potem ko naj bi jo obtožili sodelovanja pri pornografiji. Pa se je Hjon Song potem maja letos smejoča pojavila na državni televiziji.
Povračilni ukrepi
Predsednik Barack Obama je hekerski napad označil kot »kibernetični vandalizem« in se ogradil od govorjenja o vojni, čeprav je to storila Severna Koreja, ki jo film očitno zelo moti že dlje časa. Državna agencija KCNA je namreč junija prenesla izjavo tiskovnega predstavnika severnokorejskega zunanjega ministra, ki je morebitno predvajanje filma ocenil za »vojno dejanje« in »dejanje terorizma« proti Severni Koreji ter napovedal povračilne ukrepe.
Enake ukrepe je po napadu na podjetje Sony in po tem, ko je FBI zanj obtožil Pjongjang, napovedal tudi Obama. V ponedeljek se je v Severni Koreji sesul splet. Ameriško zunanje ministrstvo ni hotelo izrecno odgovoriti na vprašanje o morebitni ameriški vpletenosti.
Preizkušanje novega modela
Sony se je na koncu odločil, da film poleg predvajanja v kinematografih ponudi tudi uporabnikom spleta – po nižji ceni za enkratni ogled ali po višji, če ga presnamejo. S tem tudi preizkušajo ta model za v prihodnje, ko bi lahko na tovrsten način javnosti ponudili filme, ki se verigam kinematografov morda zazdijo kočljivi.
Sicer pa je film zbudil različne odzive kritikov. Time Out New York mu je namenil 80 od stotih točk, Guardian je dal »zelo zabavnemu, zelo imbecilnemu« filmu šestdeset točk. Revija Variety je svojih trideset točk utemeljila s tem, da »je ta domnevna satira zabavna približno toliko kot pomanjkanje hrane v komunizmu in v enaki meri razvlečena«, komik Lamarr Wilson pa je tvitnil, da po petih minutah gledanja razmišlja, da bi zahteval, naj bombardirajo njegov televizor.
