V 21. stoletju lahko brez ovir po svetu potujejo in različna okolja ter kulture spoznavajo tudi najmlajši – s pomočjo interneta. Zavod FINI Radeče je pred dvema letoma pričel izvajati mednarodni projekt Pomahajmo v svet/Say hello to the world, v okviru katerega povezujejo otroke v slovenskih in tujih vrtcih. »Osnovno vodilo je, da tako majhnih otrok ne moremo peljati v svet, zato smo se odločili, da bomo svet pripeljali k njim. Ker pa se zavedamo, da je pri uporabi interneta nujna varnost otrok, smo razvili posebno aplikacijo My Hello, nekakšen Facebook za otroke, ki omogoča nalaganje slik in dokumentov, integrirano videokonferenco, slovar in podobno,« razlaga Andreja Majnar, direktorica zavoda FINI. V prvem letu so se v projekt vključili različni vrtci iz Slovenije, Italije, Malte, Madžarske, Litve, Norveške, Švedske in Brazilije, lani so se jim je pridružili še vrtci iz Gambije, Hrvaške, Poljske, Romunije, Kanade in Avstralije.
Otroci mahajo v 14 državah
Zavod je v minulem letu prejel srebrno priznanje za inovacijo, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, in prepričal izborno komisijo tekmovanja za inovacije Inatri, na katerem so zmagali, to pa jih je spodbudilo, da so projekt nadgradili še s slikanico Pomahajmo v svet. Sredstva za njeno izdajo so se odločili – namesto na priljubljeni platformi za množično financiranje Kickstarter – zbirati kar na svoji spletni strani. Slikanica stane 12 evrov, pri čemer bodo dva evra od vsakega prednaročila namenili društvu Za otroke sveta, ki bo z zbranimi sredstvi pomagalo pri plačilu šolnine otrokom iz vrtca Mo-Beta v Gambiji, ki sodeluje v projektu Pomahajmo v svet.
Zgodba v slikanici pripoveduje o vrednotah, ki jih ves čas poudarjajo v projektu. Deklica Enia – ime je izpeljanka iz besede Slovenia – namreč otroke na svoji poti po svetu spodbuja k spoznavanju lastne identitete in kulture, vrstnikov po svetu in njihovega načina življenja ter jih tako vzgaja v sprejemanju drugačnosti ter iskanju in spoštovanju vrednot pri sebi in drugih. Slikanica je namesto z besedami v celoti napisana v simbolih, ki so ključnega pomena za zgodnje opismenjevanje otrok, pojasnjuje Majnarjeva. »Z njimi otroci igraje vstopajo v svet branja, prav tako pa spodbujajo tudi ustvarjalnost in domišljijo. V pomoč pri razumevanju smo na koncu dodali še slovar simbolov v štirinajstih svetovnih jezikih, strokovnjakinja pa je zapisala še predlagane dejavnosti za starše, vzgojitelje in učitelje, da bo odkrivanje zgodbe Enie še prijetnejše,« dodaja Majnarjeva. Vsak delček ilustracije je namreč skrbno izbran in odpira mnoge teme za pogovor med otrokom in odraslim ali med otroki samimi.
Ilustracije na tak način otroka pripravijo k razmišljanju o njem samem in o vsem, kar ga obkroža, odpirajo mu pogled in širijo obzorja ter mu govorijo, da si svet deli še z mnogimi ljudmi, ki so na pogled mogoče drugačni ali imajo druge navade. »Otroci se rodijo odprtih misli in brez predsodkov, zato je od nas odvisno, kako jih bomo 'oblikovali',« pravijo avtorji slikanice.
Z mimiko, petjem in plesom
Projekt Pomahajmo v svet sicer temelji na strokovno zastavljenem programu Pet prstov, ki vsebuje pet tem – To sem jaz, Jaz in moja družina, Jaz in moj vrtec, Jaz in moje mesto ter Jaz in moja država. Oddelek vrtca približno mesec dni spoznava posamezno temo in jo nato predstavi prijateljem v drugih vrtcih prek videokonference. »Glavno vlogo pri tem ima strokovna delavka, predvsem zaradi verbalne komunikacije, a smo se skozi projekt odrasli naučili, da se otroci včasih celo bolje razumejo z neverbalno komunikacijo – s telesno in obrazno mimiko, slikami, petjem, plesom. Prav tako pa smo opazili tudi, da jim gre angleščina na takšen zabaven in ustvarjalen način veliko bolj v uho,« pojasnjuje Majnarjeva. Na morebitne pomisleke, da tako majhnih otrok še ni dobro privajati na tehnologijo in računalnike, pa odgovarja, da se tehnologije ne moremo več ogniti, zato je pomembno, da se tudi najmlajši spoznavajo z varno rabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki jo bodo kasneje znali izkoristiti za pozitivne vrednote, ne pa zgolj za igranje računalniških igric.
Da bi takšne navade razširili tudi med nekoliko starejše otroke, ki že več časa preživijo za računalnikom, bodo v prihodnje projekt razširili tudi na prvo in drugo triado osnovne šole, predvsem pa ga želijo prilagoditi tako, da se bodo vanj lahko vključili tudi otroci s posebnimi potrebami.
