V prestolnici bo dopoldne najprej kurentovanje na Ljubljanskem gradu, nato pa se ob 11. uri začne pustni karneval na ljubljanskih mestnih ulicah, imenovan Zmajev karneval. Krenil bo z Brega in pot končal na Kongresni trg, kjer bo pustno rajanje in razglasitev najlepših mask. Po številu sodelujočih in dolžini trase bo karneval letos največji doslej.
Karnevala v Ljubljani se bo namreč po napovedih organizatorjev udeležilo rekordno število udeležencev, in sicer 1200, od teh bo 600 otrok. Zmajev karneval namreč vključuje tri pustne segmente. Poleg otroškega dela, v katerem sodelujejo predvsem osnovnošolci in otroci iz ljubljanskih vrtcev, še etnološki del s poznanimi slovenskimi pustnimi maskami in šemami ter organizirane skupine pustnih maškar.
V Kopru se ob 11. uri začenja tradicionalna Istrska pustna povorka, pustovali bodo danes tudi v Izoli. Na Obali so se sicer pustni sprevodi in organizirana pustovanja uveljavila šele v zadnjih letih, čeprav ima praznovanje pusta v Slovenski Istri večstoletno tradicijo. V obalna mesta je maske najverjetneje prinesla Beneška republika. Pust je v pisnih virih tako prvič omenjen že v 14. stoletju v statutu Izole, pojasnjuje zgodovinar Albert Pucer.
Pustovanja in karnevale danes pripravljajo tudi po drugih slovenskih krajih in mestih, med drugim v Lenartu, Ormožu, na Ptuju, Kranjski Gori, Kranju, Novem mestu, Dobovi in Mežici. V Cerknici bo otroška butalijada, popoldne se začenja tradicionalni pustni karneval na Viru, V Kotljah pa pripravljajo 35. koroški pustni karneval. Pustno rajanje danes pripravljajo tudi v Celju, pustne maske bodo zimo preganjale še v Ajdovščini, Šempetru pri Gorici in v Drežnici.
Pred pustnim torkom in pokopom pusta pa bo živahno pustno rajanje tudi v nedeljo, ko tradicionalni pustni karneval pripravljajo v Cerknici, kjer bo letos potekal pod geslom Butalska olimpijada. V nedeljo bo tudi osrednji dogodek 53. kurentovanja na Ptuju, na katerem bo nastopilo 4000 tradicionalnih pustnih likov. V Šenčurju bo potekala največja gorenjska pustna povorka, ki jo pripravljajo Šenčurski godlarji, po ulicah Cerknega pa bo v nedeljo potekal tradicionalni sprevod laufarjev.
Pustovanje ima svoj izvor v predkrščanski dobi in je povezano s kultom prednikov in čaranjem rodovitnosti. Rimljani so se ob nekaterih priložnostih šemili v sredozimskem in predpomladnem času. Kljub nasprotovanju Cerkve so se zabave s šemljenjem nadaljevale. Pod vplivom italijanskih karnevalov pa so se v renesansi prenesle na čas pred 40-dnevnim postom.
Na slovenskem podeželju so se skozi stoletja izoblikovali različni šemski liki, kot so kurenti na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah, lavfarji v Cerknem, škoromati na območju Brkinov, mačkare v dobrepoljski dolini na Dolenjskem ali pustovi v Drežnici in okolici, je zapisano v knjigi Sto srečanj z dediščino na Slovenskem.
