V njegovih delih, ki so lahko intimna ali pa oratorijska, se slišijo vplivi Ravela, Messiaena in Dutilleuxa, s tem pa tudi elementi sodobne, ljudske in duhovne glasbe. Leta 2010 je napisal balet Izgubljeni plesalec, ki ga je premierno predstavil Newyorški balet, lani pa so v Lyonski operni hiši premierno izvedli njegovo prvo opero Claude na libreto Roberta Badinterja, ki ga je napisal po delu Claude Gueux Victorja Hugoja. Izvajajo ga sicer vodilni evropski in ameriški orkestri, pa recimo solisti Christoph Eschenbach, Lothar Zagrosek, Renaud in Gautier Capuçon, Paul Meyer, John Mark Ainsley in Quatuor Voce. Bil je tudi rezidenčni skladatelj Državnega orkestra iz Lyona, Državnega orkestra iz Lilla in Pariškega komornega orkestra. Na Pariškem konservatoriju poučuje kompozicijo in improvizacijo, lani so ga častno imenovali v pariško Akademijo lepih umetnosti.
Kar se tiče ljubljanskega recitala, bomo za uvod slišali slovito Bachovo Toccato in fuga v d-molu (dorska), BWV 538, sledila bo koralna improvizacija na dano temo v baročnem slogu, nato pa odlomek iz Viernejeve Simfonije št. 4 (op. 32), čemur bosta sledila romantično improvizirana preludij in fuga. Z Dupréjevim Preludijem in fugo v H-duru št. 1 (op. 7) bo organist zagnal drugi del koncerta. Sledila bo Bonnalova Mala rapsodija, za zaključek pa še njegovo kompleksno delo, Tri skice za orgle iz leta 1990, ter improvizacija na dano temo v svobodnem slogu. im