Pianistka Kaja Draksler (1987) je nase opozorila že zelo zgodaj, ko je leta 2008 kot 21-letnica objavila odmeven jazzovski prvenec Akropola s pretanjeno kombinacijo modernega jazza in odmevov klasične glasbe. Album je bil pravzaprav njen drugi diskografski izdelek – prvega je pod naslovom Katarchestra in z istoimensko mednarodno zasedbo objavila leta 2007 –, na njem pa se je predstavila kot aranžerka tradicionalnih skladb z vseh vetrov. Danes živi in ustvarja na Nizozemskem, kjer je leta 2009 z odliko diplomirala iz jazz klavirja na konservatoriju Prins Claus v Groningenu, septembra 2013 pa je končala še podiplomski študij klasične kompozicije na Conservatory of Amsterdam. Tam je spoznala bobnarja Onna Govaerta, s katerim je osnovala duo Feecho. Pri nas Govaerta poznamo predvsem po sodelovanju z zasedbo Vanilla Riot, poleg tega pa je igral z vrsto nizozemskih in mednarodnih glasbenikov, kot so Ab Baars, Wilbert de Joode, Han Bennink, Terrie Ex, Ken Vandermark, Dave Rempis, Michael Moore in Trevor Dunn.
V duu Feecho – ime si je sposodil pri poimenovanju priljubljenega »ljudskega« avta iz nekdanje skupne države (zastava 750 oziroma fičo) – sta se s Kajo Draksler imenitno ujela. Govaertovo igranje, ki ga opisujejo kot »nekonvencionalno in spektakularno«, se tesno prepleta s pianistkinim nepredvidljivim pianizmom, ki pušča veliko prostora za spontane improvizacije in tudi hrupne izbruhe. Njuna glasba tako poznavalsko in suvereno raziskuje nove možnosti zvočnosti in skupnega zvenenja na meji med trdneje strukturiranim jazzom in sodobno klasično glasbo. nr