Ob tem EEA opozarja, da se bo število tujerodnih vrst zaradi globalizacije tako ljudi kot dobrin najverjetneje še povečalo, k širitvi tujerodnih vrst pa prispevajo tudi podnebne spremembe.
Škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu v Evropi zaradi tujerodnih vrst agencija ocenjuje na 12 milijard evrov letno.
"Tujerodne vrste pomenijo dodaten pritisk na ekosistem, ki ga med drugim že tako ogrožajo onesnaženje in podnebne spremembe," je dejala vodja agencije Jacqueline McGlade.
Nekatere tujerodne vrste so v Evropo prišle po naključju, kot je npr. zebrasta školjka, ki jo je moč najti v odpadnih vodah ladij.
Za ljudi so tujerodne vrste škodljive predvsem, ker pomenijo tveganje za prenos različnih bolezni. Tak primer so azijski tigrasti komarji, ki prenašajo več kot 20 bolezni, vključno z rumeno mrzlico. Ti insekti so v Evropo zašli prek rabljenih gum in so zdaj razširjeni v Italiji in še nekaterih državah južne Evrope.
Tujerodne vrste pa lahko ogrožajo tudi obstoječe življenje živali v divjini. Panje čebel v Franciji so tako že uničili rumenonogi sršeni, ki so avtohtona vrsta v Aziji.
Agencija pa kot ukrepe v boju proti omenjeni težavi izpostavlja zgodnje odkrivanje in čimprejšnji odgovor na vdore tujerodnih vrst, še poroča dpa.
