Staroselska avtonomna gibanja kot ta v Cheranu so razširjena po vsej Latinski Ameriki, reakcije vlad na njihovo samoupravljanje pa so različne. Cheran je dobil potrdilo od vlade, da se samoupravljajo, za to pa je predvsem zaslužen kontekst njihove zgodbe, pove antropologinja Shannon Speed. »Vlada v njihovem primeru ni imela veliko manevrskega prostora, kaj bi naredili, da bi kraju pomagala, zato je z veseljem dvignila roke in rekla izvolite, pa se upravljajte sami.“

Cheran je malo mesto, obkroženo z gostim gozdom, veliko koruznimi polji in rečnimi brzicami. Avtohtoni prebivalci so tu v miru živeli stoletja, preživeli so s samozadostnim kmetijstvom in selektivnim sekanjem lesa, ki so ga prodajali. Nato se je v njihovo mesto naselilo vedno več političnih strank, ki so prevzemale nadzor na vasjo, kmalu je bilo mesto prepredeno z ilegalnimi gozdarji, povezanimi z mafijo, ki so dnevno odvažali ogromne količine njihovega lesa. Prebivalci so začeli izginjati, nekaj jih je bilo najdenih celo mrtvih. »Ljudje so se spremenili, začeli smo se gledat grdo in si privoščiti slabe stvari samo zato, ker je bil nekdo v drugi politični stranki,“ je povedala Trinidad Ramirez, lokalna voditeljica. V treh letih so, tako Ramirezova, posekali 50 tisoč akrov lesa.

Aprila 2011 so imeli prebivalci dovolj. »Gospodinja sem. Včasih sem pobirala les za kurjavo, prodajala tortilje, kašo in kruh,« pove Ramirezova in doda, da so bile s sosedami končno site tega, da se dnevno po njihovih makadamskih cestah vozi desetine tovornjakov, se na njih derejo čez okna in na njih mečejo prazne pivske steklenice. Neko jutro so enemu od tovornjakarjev skupaj z možmi preprečile vstop v mesto. Končno je sicer posredovala tudi policija, a je stopila na stran tovornjakarjev. Zato so se ljudje odločili in izgnali vse – ilegalne gozdarje, policijo in politike. »Ta dan smo se odločili, da se vrnemo nazaj k svoji zgodovini.«

Zaprli so ceste, postavili civilne straže in si začeli zamišljati lastni sistem samovlade. Določili so 12 članski svet in sčasoma dobili celo priznanje mehiške vlade. Mesto od takrat spet cveti. Ob vhodih v mesto imajo postavljene straže, ki pregledujejo kdo vstopi v mesto. Čez mesto se še vedno kdaj pelje kak nelegalni tovornjakar z lesom, pride tudi do kakega konflikta, a ugrabitev in umorov ni več.