Polžja farma Perun
Podjetniki iz Polžje farme Perun, kot so jo poimenovali, so se povezali z na tem področju znanim italijanskim inštitutom iz mesta Cherasco na zahodu Italije (Istituto Internazionale di Elicicoltura), ki jim je posredoval informacije in potrebno literaturo, ki so jo preučili.
Nato so v Sloveniji dobili mentorja Jožeta Lenarta iz Podgorja, ki je z njimi delil svoje izkušnje ter se lotili iskanja zemljišča. Kot je STA povedal eden od štirih podjetnikov, Izidor Krebs, je bilo najti ustrezno zemljišče ena najtežjih nalog. Naposled so ga našli na Radeljskem polju ob robu Radelj ob Dravi, kjer so opravili analize zemlje, njivo vzeli v dolgoletni zakup.
V Radljah ob Dravi so z urejanjem njive in zemljine začeli aprila letos. Postavili so dvoje ograd, mrežasto z dvema pregradama in zunanjo pocinkano, obe pa za preprečevanje polžjih pobegov. Trenutno urejajo namakalni sistem in dobavo elektrike ter načrtujejo vrtino za vodo, ki je na polžji farmi nujna. Prvo osnovno jato polžev pričakujejo v začetku junija, ko bo posejana solata dovolj velika.
700 do 750 kilogramov polžev
Glede na letos urejeno površino bodo v začetku junija dobili od 700 do 750 kilogramov polžev. Polži se takoj začno množiti, prvi, ki se bodo izlegli, pa bodo namenjeni prodaji konec naslednjega leta, je pojasnil Krebs. Osnovna jata pa bo večinoma namenjena promociji, kajti polži, ki jih dobijo iz Italije, še ne bodo dovolj aklimatizirani in verjetno ne bi preživeli zime v Dravski dolini med Pohorjem in Kozjakom.
Neto površina farme bo 1,8 hektarja, dodatno pa načrtujejo še od 0,5 do enega hektarja površine za rast vrtnin za dohranjevanje. Poleg solate bodo polžem namenili še blitvo, ohrovt, ogrščico, deteljo, pa tudi bučke, sončnice, korenček in sadje.
Letos urejajo okoli 40 odstotkov predvidene grede, kamor bodo namestili polže, ostalo bodo uredili prihodnje leto. Kot pravi Krebs, je bil ekonomski izračun takšen, da se za dosego podjetniških ciljev ni splačalo delati manjše farme. Med večje naložbe na novi farmi sodita ureditev vrtine za vodo in dovod elektrike.
Naložbo ocenjujejo na od 60.000 do 70.000 evrov
Naložbo, ki jo bodo zaključili do konca prihodnjega leta, brez upoštevanja fizičnega dela, ki ga sami opravljajo, ocenjujejo na od 60.000 do 70.000 evrov. Prvi manjši dobiček pričakujejo prihodnje leto, od tretjega leta naprej pa naj bi prodaja po poslovnem načrtu že prinašala več. Po podatkih, ki so jih pridobili, trg polžev za kulinarične namene še nekaj let ne bo zasičen.
V Radljah po polnem zagonu načrtujejo letno pridelavo od 15 do 17 ton polžev, namenjeni pa bodo na italijanski trg. Mladi podjetniki pa si želijo še, da bi s pridelavo spodbudili tudi lokalno okolje k pripravi jedi iz polžev, ki veljajo za gurmansko specialiteto in se uvrščajo na sezname zdrave prehrane.
Po Krebsovih podatkih je večina polžjih farm v Sloveniji velikih do pol hektarja, kar za upravljavce večinoma predstavlja dopolnilno dejavnost, sami pa so se projekta lotili čisto podjetniško s podrobno izdelanim finančnim načrtom. Poleg Krebsa so ostali družbeniki podjetja še Marcelj in Jernej Furman ter Primož Pinter.