Na spletu se gnete tujih posrednikov, ki ponujajo raznovrstna dela v tujini. Pri nas je že nekaj let na tem področju najbolj uveljavljena potovalna agencija STA, ki slovenski mladini ponuja različno delo v tujini. Programski direktor potovanja STA Blaž Jemc nam je povedal, da prejmejo okoli 150 prijav za delo na tujem na leto, »opaziti pa gre porast priljubljenosti tovrstnega turizma«. Po njegovih besedah naj bi bila med Slovenci najprivlačnejša Amerika. Največ del, ki se ponujajo za krajše obdobje, je po Jemčevih besedah s področja gostinstva in turizma.
Ameriške sanje
Triindvajsetletna Janja Ferenc, ki se je pred dobrim mesecem s pomočjo STA odpravila služit kruh v Ameriko, pravi, da se je za to odločila, ker je želela čim bolje spoznati ameriško kulturo, preživeti nekaj časa z domačini in čim več prepotovati. Zanimalo jo je, ali Američani res živijo tako, kot je prikazano v filmih, ali se res prehranjujejo samo s hitro hrano in ali se ameriške sanje res lahko uresničijo.
Po njenem mnenju je najprimernejši program za to »Study & Travel in the USA«, ki ponuja tri do štiri mesece sezonskega dela v ZDA in na koncu še en mesec za potovanje. Tega med študenti promovira STA Ljubljana, ki je po Janjinem mnenju tudi glavna pomoč na področju birokracije. Čeprav je znano, da lahko pride pri pridobivanju vizuma do različnih zapletov, pri tem ni imela težav, ker se je prijavila prek agencije.
»Ko se prijaviš v program, dobiš dostop do baze delodajalcev, ki so preverjeni z ameriške strani, sledijo pisanje prošenj in razgovori kar po skypu.« Kot pravi naša sogovornica, je ponudb za delo zelo veliko, vendar gre po navadi za dela v restavracijah in hotelih v poletnih turističnih območjih, kar pomeni, da je težje najti delo v središču večjih mest. Janja se je odločila za delo v turističnem obmorskem mestecu Cape Cod, ki leži v bližini Bostona. Kot hostesa v hotelski restavraciji zasluži približno osem dolarjev na uro, delodajalec ji je zagotovil tudi nastanitev v hotelskem kompleksu.
Po njenem mnenju je treba bolj kot na zaslužek gledati na izkušnjo. »Bogastvo, ki ti ga da ta izkušnja, je v spoznavanju nove kulture, drugačnega pogleda na življenje, drugačne kuhinje in drugačnega družbenega življenja.« Nekoliko žalostno Janja dodaja, da po enem mesecu življenja v Ameriki lahko reče, da »je Amerika prazna«. »Ljudje so sicer prijazni in prijetni, a pod njihovo površinsko osebnostjo ni ničesar. Ni občutka za lepoto, kulturo ali naravo.« In prav to je tisto, kar ji manjka, in dodaja, da so njene ameriške sanje življenje v Evropi s sebi podobnimi ljudmi, kofetkanje na trgu in uživanje v čudoviti arhitekturi.
Enoletno vandranje po Španiji
Poleg del v gostinstvu in turizmu je na tujem zelo razširjena tudi ponudba varstva otrok. Ema Liza Šiler se je po končani gimnaziji namesto na fakulteto podala v Španijo, saj je tako kot Janja z delom želela spoznati tuji način življenja. Sprva si je delo našla v enem od hostlov v Barceloni, pozneje pa je postala del španske družine iz Pirenejev in pomagala pri vzgoji in varstvu otrok. Ker pa se mentaliteta družine, pri kateri je bivala, ni skladala z njeno, je kmalu pripravila svoje kovčke in se odpravila nazaj v Barcelono. Tam je delala kot promotorka neke restavracije. V tem delu se enostavno ni našla, zato je intenzivno iskala nekaj, kar bi ji bilo bolj pisano na kožo. Tako je na spletu spet našla družino z Mallorce, ki je potrebovala varuško. Z veseljem pravi, da »po skoraj treh tednih bivanja pri petčlanski družini še ni imela slabe izkušnje«, in ugotavlja, da ji bo na koncu poletja najbrž kar težko oditi.
Kljub kopici neprijetnih izkušenj v Španiji Ema poudarja, da ji ni žal niti za eno samo sekundo, ki jo je preživela tam, in prepričana trdi, da ji je nekaj mesecev življenja na tujem dalo mnogo več, kot bi ji v tem času dala katera koli fakulteta.