Vrhunec kurentovanja na Ptuj privabil do okoli 50.000 obiskovalcev
Vrhunec letošnjega 54. kurentovanja je popoldne na Ptuj po grobih ocenah organizatorjev privabil od 40.000 do 50.000 obiskovalcev, ki spremljajo pustno povorko z okoli 3500 pustnimi liki iz 13 držav. Povorko si je ogledala tudi častna pokroviteljica kurentovanja, predsednica vlade Alenka Bratušek, ki so ji kurenti v dar izročili maskoto kurenta in ji zaželeli, da ji bo v pomoč pri reševanju problemov.
Po besedah Bratuškove smo lahko vsi Slovenci ponosni, da se že tako dolgo na Ptuju odvija tako lepa stvar. "Kot kaže, imajo kurenti res neko čudežno moč. Tudi vreme za danes so uspeli urediti," je v izjavi novinarjem dejala Bratuškova. Izrekla je čestitke organizatorjem in dejala, da upa, da bodo tako, kot znajo na Ptuju organizatorji stopiti skupaj, da naredijo nekaj dobrega, to zmogli tudi politiki.
"Kdor danes ne čuti te pozitivne energije, te moči mističnosti, temu nekaj manjka. Jaz sem prepričan, da bi Slovenija veliko lepše zgledala, če bi bili 365 dni na leto kurenti in bi razumeli, da je smisel življenja dajati, ne pa jemati, da je smisel življenja v sodelovanju, ne pa v egoizmu in tekmovalnosti. To je naša sporočilna vrednost," je dejal ptujski župan Štefan Čelan.
Pustni liki iz 13 držav
Karnevalska povorka 54. Mednarodnega KarnevalFesta je krenila ob 13. uri izpred ptujske bolnišnice proti mestni hiši in naprej do karnevalske dvorane, kjer se zabava nadaljuje. Na čelu povorke je bil 14. princ karnevala, Miroslav Slodnjak - vitez Dornavski, prvi z dvoletnim mandatom, ki se mu izteka letos. Princa je spremljala Ana Plemenita Dornavska in garda, sledila pa je povorka z okoli 3500 liki v skupno okoli 90 skupinah.
Pustni liki na letošnji povorki prihajajo iz 13 držav, poleg Slovenije še iz Albanije, Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Francije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Rusije, Slovaške in Srbije. Med nastopajočimi je daleč največ korentov in kurentov, skupno od 600 do 700, sicer pa so stalni udeleženci povorke orači, Dornavski cigani, kopjaši, ploharji in pokači iz različnih domačih in društev od drugod, v povorki pa seveda ni manjkalo številnih drugih pustnih likov in izvirnih skupin.
"To je največji prikaz etnografske tradicije in dediščine našega prostora, pa tudi karnevalskega duha," je STA dejal predsednik organizacijskega odbora kurentovanja Branko Brumen. Skupno se je oz. se še bo na Ptuju in v okolici med svečnico in pepelnico zvrstilo 120 dogodkov javnega pomena, letošnje dogajanje pa so sicer po Brumnovih besedah zaznamovale tudi neugodne finančne in vremenske razmere.
Na tradicionalnem pustnem karnevalu v Cerknici več kot deset tisoč obiskovalcev
V Cerknici oziroma Butalah se je zaključil veliki tradicionalni pustni karneval, ki so ga letos poimenovali Žabje leto. Več kot deset tisoč obiskovalcem so se predstavile tradicionalne figure, kot so veliki žabec, mati vseh coprnic Uršula, njena potomka Liza s prašičem, podvodni mož Jezerko, butalski jež, ščuka, Butalci, polhi in mnoge druge.
Tradicionalni cerkniški pustni karneval se letos imenuje Žabje leto. Na Notranjskem se je namreč zgodila strašanska nesreča. Enega od 1265 žabjih prestolonaslednikov je do smrti povozil nesrečni Butalec. Žabe so bile jezne, Butalci pa so se želeli oddolžiti. Zato se vse pustne prireditve letos imenujejo po žabah, leto 2014 pa so po butalskem horoskopu razglasili za Žabje leto, je za STA povedal Miha Jernejčič iz organizacijskega odbora pust 2014.
Poleg domačih tradicionalnih pustnih mask so v karnevalu nastopili tudi Godba Cerknica in številne druge gostujoče godbe, mažoretke, kurenti s Ptuja, manjkal pa ni niti dunajski cesar s spremstvom. Karneval sicer velja za največji turistični dogodek v Cerknici. "Zaradi tega smo se tudi letos odločili, kljub krizi in težavam, da tradicijo nadaljujemo," je za STA povedal župan Cerknice Marko Rupar. Zaradi žledu in vremenske ujme so bili v Cerknici najprej v dvomih, ali bi festival sploh organizirali.
Kljub temu so priprave potekale tekoče, ekipa je bila usklajena, kot pa je povedal Rupar, je občina letos nekoliko bolj pomagala pri organizaciji, tako finančno kot administrativno, saj je karneval velik zalogaj za pustno društvo.
Za prihodnost karnevala poskrbljeno
Vendar Rupar zagotavlja, da bo za prihodnost karnevala poskrbljeno. "Ko bo zavod za turizem, ki ga ustanavljamo, v polnem teku, bo zadolžen tudi za karneval. Delali bodo tudi na tem, da bi razširili karneval oziroma pustno dogajanje v Cerknici na več dni in več dogodkov dogodkov. Mislim, da bo tako postal še bolj prepoznaven," je še povedal Rupar.
Tudi Butalci so s karnevalom izjemno zadovoljni. Kot so povedali, je bilo ozračje ravno prav vlažno, da se žabe niso počutile preveč izsušene. Hkrati pa so komentirali tudi aktualno dogajanje: "Sploh ni čudno, da smo Butalci postali del Notranjsko-primorske regije, saj imam vendar največjo obalo v Sloveniji in še presihajočo mornarico za povrh."
Organizatorji ocenjujejo, da si je danes, kljub nekoliko slabemu vremenu, ki so ga na Slivnici zakuhale slivniške coprnice, karneval v Cerknici ogledalo preko deset tisoč ljudi. V nasprotju z drugimi festivali, kjer najdemo številna znana imena iz sveta glasbe, so se cerkniški organizatorji odločili, da bosta letos obiskovalce po karnevalu zabavali domači skupini Christine in Jelen.
