»Gogolj se je s 'prekletim' romanom, ki ni hotel zgoreti, kot niso hoteli zgoreti Bulgakovovi rokopisi v Mojstru in Margareti, ukvarjal vse do svoje smrti.« Delo si je zamislil v treh delih – po zgledu Dantejeve Božanske komedije – a se je v celoti ohranil samo prvi del in fragmenti drugega. »Prvi del romana in fragmente iz drugega dela Mrtvih duš je Bulgakov združil z odlomki iz dveh Gogoljevih povesti (Rim in Nevski prospekt) ter naredil avtorsko inovativno in odrsko izjemno slikovito adaptacijo.«
Zgodba Mrtvih duš sledi Čičikovu, povprečnemu gospodu srednje vrste, ki se domisli izvirnega načrta, kako obogateti. Od posestnikov, ki so v tistem času v Rusiji še vedno gospodovali nad kmeti/tlačani, bo odkupil duše umrlih kmetov, za katere morajo posestniki do vložitve novih revizijskih seznamov (ki se opravljajo na deset let) plačevati davke, kot da bi bili živi. Te duše bo nato »naselil« v kakšno oddaljeno gubernijo, jih pri državni banki zastavil, za vsako dušo prejel 100 rubljev in nato izginil.
Praizvedba drame se je zgodila decembra 1932, na oder pa jo je v zelo okleščeni verziji dramatizacije Bulgakova postavil Stanislavski. Prvo slovensko uprizoritev adaptacije Gogoljevega romana je na oder postavil makedonski režiser Ivan Popovski, prevod je delo Boruta Kraševca, priredba dramatizacije in izbor glasbe sta delo Ivana Popovskega, dramaturg pa je Vili Ravnjak.
Nastopili bodo Aleš Valič k. g., Vlado Novak, Matevž Biber, Rado Pavalec k. g., Mateja Pucko, Iza Dietner k. g., Miloš Battelino, Bojan Maroševič, Davor Herga, Ivica Knez, Nataša Matjašec Rošker in drugi. nr
