O meni ne razmišljajte kot o svoji stranki, pač pa kot o nekom iz vaše ekipe, je menda Steve Jobs, ustanovitelj Appla, dejal slovitemu arhitektu Normanu Fosterju. In potem je Jobs štiri mesece pred svojo smrtjo naznanil gradnjo novega, pet milijard dolarjev vrednega sedeža podjetja. Tudi s tem je v Silicijevi dolini, ki z izjemo kampusa standfordske univerze nikoli ni slovela po izjemni arhitekturi, temveč je bila videti kot katero koli drugo primestje ameriškega srednjega razreda, Jobs sprožil plaz. Gradnjo novih arhitekturno izvirnih sedežev so nemudoma napovedali še Facebook, Google in Amazon.
Krožno stavbo, novi sedež Appla, ki se je je po razgrnitvi makete takoj prijel vzdevek vesoljska ladja oziroma NLP (neznani leteči predmet), je zasnoval sir Norman Foster, znan po svojem elegantnem in minimalističnem slogu, kar je Applovi filozofiji več kot ustrezalo. Megalomanski projekt v Cuppertinu, ki bo zavzemal večjo površino kot pet nogometnih igrišč skupaj, so začeli graditi lani, za vselitev pa naj bi bil nared prihodnje leto.
Facebookova antiteza
Skladno s filozofijo neofuturistične arhitekture bo Applova vesoljska ladja samozadostna in energetsko varčna. Energijo bo dobivala iz lastnih sončnih celic, prezračevanje pa bo urejeno tako, da klimatskih naprav ne bodo potrebovali skoraj vse leto. NLP popolnoma odraža Applovo korporativno kulturo. S skrbno načrtovanimi podrobnostmi pa tudi popoln nadzor nad zaposlenimi.
Na drugi strani kritiki opozarjajo tudi, da je krožna stavba, ki naj bi ponujala delovno mesto 12.000 zaposlenim, vse prej kot funkcionalna. Kljub temu da naj bi zasnova novega objekta spodbudila prav večje sodelovanje in boljšo komunikacijo med zaposlenimi, ne gre spregledati dejstva, da so lahko razdalje med njimi zaradi velikosti objekta ogromne.
Novi kampus Facebooka je antiteza Applovi krožni zasnovi. Strehe prihodnjega sedeža naj bi naselila drevesa in parki, s čimer naj bi bil od daleč videti kot hrib. Sicer bo njegova površina še večja kot Applova – zavzemal naj bi 7,5 nogometnega igrišča – prav tako pa naj bi odseval korporativno kulturo Facebooka. Sprva se je zdelo nekoliko čudno, da so si za arhitekta izbrali 85-letnega Franka Gehryja, snovalca slovitega Guggenheimovega muzeja, vendar kot je dejal ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg, je Gehry takoj razumel njihove želje.
Nov Facebookov kampus, ki naj bi ga s starim povezoval kar podzemni predor, naj bi že prihodnjo pomlad postal domovanje za več tisoč inženirjev.
Google za tančico skrivnosti
Google in Amazon sta za snovalca izbrala isti arhitekturni biro iz Seattla, NBBJ. Google je doslej o svojem projektu razkril bore malo, k molku pa je s pogodbo zavezal tudi arhitekte iz biroja NBBJ. Znano je, da načrtujejo gradnjo devetih štirikotnih, horizontalno orientiranih objektov, ki naj bi bili med seboj povezani z mostovi, obdani pa z zelenimi površinami.
Največja tehnološka podjetja tudi s svojo arhitekturo ostajajo večinoma zaprta sama vase, edini, ki se z novim projektom nekoliko obrača k skupnosti, je Amazon. Novi upravni sedež, sestavljen iz treh steklenih krogel in treh stolpnic, ki naj bi stal v središču Seattla, naj bi namreč s prebivalci delil nekatere površine – med drugim sprehajalni park za pse. Uspešna podjetja iz Silicijeve doline pa sveta ne spreminjajo le s svojimi izdelki in stavbami, pač pa so z organizacijo dela in ponudbo »vse pod eno streho«, od vrtcev, zdravstvene in zobozdravstvene oskrbe do lastnih avtobusov za prevoz na delo, spremenila tudi odnos med predmestjem in mestom. Mesto ni več delovno središče, temveč je prostor za zabavo, nakupovanje in spanje, zato dnevne delovne migracije potekajo iz središča proti obrobju. V Silicijevi dolini pa se je zaradi razcveta tehnološke industrije drastično povečalo število bogatih na eni in revnih na drugi strani, medtem ko srednji razred – kot javne šole – vedno hitreje izginja.