Na čelu Cerkve tudi papežev sin in brata
Preostanek življenja je Celestin V. preživel kot puščavnik, nato pa je bil razglašen za svetnika. Njegov papeški dekret je končal razprave, ali lahko papež opraviči svoj odstop s položaja tekom življenja. Pred Celestinom V. sta odstopila samo dva papeža - Benedikt IX. leta 1045 in njegov naslednik Gregor VI. leto dni kasneje.
Službovanje dosedanjih 265 papežev je sicer zaznamovalo več zanimivosti. Papež Silverij, ki je papeževal med letoma 536 in 537, je bil na primer sin papeža Hormizda. Zgodilo se je tudi že, da sta se na čelu Svetega sedeža drug za drugim zvrstila brata.
Umrl tri dni po izvolitvi
Najkrajši pontifikat je bil Štefanov, ki je bil leta 752 sicer izvoljen za papeža, a položaja ni nikoli prevzel, saj je tri dni po izvolitvi umrl za kapjo. Drugi najkrajši pontifikat je imel Janez Pavel I., ki je leta 1978 papeževal le 33 dni, preden je umrl. Po njegovi smrti so se pojavile govorice, da je bil zastrupljen, ker je želel reformirati vatikansko banko.
Celestin V., eden redkih papežev, ki je odstopil prostovoljno, je bil pred papeževanjem puščavnik. Živel je v majhni jami in pomagal revnim. Kardinali so bili ob njegovem žrtvovanju tako ganjeni, da so ga dolgo časa nagovarjali, naj sprejme pontifikat. To je storil, a kot papež je zdržal le nekaj mesecev, saj si je želel spokojnosti svojega prejšnjega življenja.
Vinogradnik z otroki si je pontifikat kar kupil
Pravo nasprotje od Celestina je bil španski papež Aleksander VI. - bogat vinogradnik, ki si je kupil pontifikat in naj bi imel devet otrok.
Tekom številnih in raznovrstnih pontifikatov so se sicer zelo spreminjala pravila glede izbora novega papeža. Najnovejša pravila je uvedel Janez Pavel II. Pravico sodelovati pri izbiri papeža imajo člani kardinalskega zbora, vendar samo tisti, ki so mlajši od 80 let.
