Marihuana je prvi način, kako je nekdanji suženj zaslužil denar

Pinnacle je rojstni kraj rastafarjanskega gibanja, hkrati pa gre za simbol padca kolonializma na Jamajki, saj je bila ta leta 1939 še vedno kolonialna država (neodvisna je postala šele leta 1962 op. p.). Takrat se je skupina ljudi, ki so jih zatirali številni mehanizmi, ki zatirajo ljudi še danes, odločila zapustiti Babilon (z izrazom rastafarjanci označujejo materialistično kulturo zatiranja in čutnih užitkov, op. p.) in ustvariti povsem novo idejo, novo filozofijo, ki je sčasoma našla prostor v srcih in glavah ljudi po vsem svetu. Danes pa je pomemben, ker je po svetu še vedno zelo veliko Pinnaclov, kjer se dogajajo podobne reči. To ne velja zgolj za fizično zemljo, ampak tudi za miselnost in prakso. Obstajajo ljudje, ki živijo neodvisno, njihove skupnosti pa še zmeraj rušijo in požigajo.

On je bil ustanovitelj rastafarjanskega gibanja. Bil je mornar, ki se je na Jamajko vrnil z izkušnjami s potovanj skupaj z Marcusom Garveyjem in idejami univerzalnega črnskega združenja za napredek UNIA. Ob vrnitvi na Jamajko je kupil okoli 900 hektarov zemlje, ki se imenuje Pinnacle, in pričel hoditi po plantažah, kjer se je srečeval z velikimi množicami ljudi. Govoril je o zemlji, ki jo je kupil, in o afriškem kralju, ki so ga kronali v Etiopiji.

Seveda, Ras Tafari (Ras je naziv za kralja, Tafari pa rojstno ime cesarja Haileja Selassieja I., op. p.). Leonard Howell je na Jamajko prinesel njegovo podobo in nauke. Gre za podobo kronanega kralja, ki se mu priklanjajo predstavniki drugih narodov. Še pred tem pa je Marcus Garvey v dvajsetih letih dvajsetega stoletja napovedal, da se bo v Afriki zgodilo kronanje črnega kralja in kraljice, ter dejal, da bo črnska populacija takrat vedela, da je njihova odrešitev na dlani. Treba je opozoriti, da je Garveyjevo gibanje štelo več kot štiri milijone ljudi po vsem svetu. Kronanje Haileja Selassieja je bilo tako izpolnitev prerokbe, za osvobojene sužnje na Jamajki pa pravo razodetje. To je bila iskra, ki je zanetila ogenj. To je bila živa prerokba, ki ni zahtevala nikogar, da bi jo tolmačil. Napočil je čas, da se začne graditi. In res je bilo in še vedno je res. Poglejte, kaj je rastafarjansko gibanje doseglo in kako je vplivalo na svet. Vse to zaradi kronanja enega kralja v Afriki.

Obstajal je 16 let, preden so prišle babilonske kolonialne sile in ga 23. maja 1954 uničile. Na tisoče družinam so zažgali domove, skupnost pa se nikdar ni mogla vrniti v tako močni obliki, kot jo je imela takrat (ko je bila največja, je štela okoli 5000 ljudi, op. p.). S tem se je začela tudi širitev rastafarjanskih idej po Jamajki, v kraje, kot sta Montego bay in Coral gardens, ki sta v 60. letih doživela podoben incident. Takrat je novoizvoljeni premier Jamajke razglasil, naj pripeljejo vse rastafarjance, žive ali mrtve, za kogar ne bo prostora v zaporu, ga bo našel na pokopališču. Širjenje rastafarjanskega gibanja v slume in mestna središča pa je omogočilo, da se je z njegovimi zvoki in idejami kasneje srečal tudi mlad fant po imenu Bob Marley. Prav v slumih in mestnih središčih pa je z mešanjem jamajške in ameriške glasbe nastal reggae, ki je sporočilo rastafarjanske kulture iz geta in hribov razširil po praktično vsem svetu.

Ko je bilo suženjstvo ukinjeno, so Afričani še naprej delali na plantažah, a se je medtem že dogajala tranzicija, saj so jih plantažniki počasi nadomeščali z uvoženimi zadolženimi delavci iz Indije. Z njimi sta na Jamajko med drugim prišla tudi kari in vegetarijanstvo, ki je sedaj del rastafarjanske filozofije. Howell in vodja indijskega prebivalstva sta bila tesna prijatelja, s tem pa je prišlo tudi do izmenjave številnih praks. Marihuana je v rastafarjansko kulturo prišla zaradi vplivov Indijcev, enako velja tudi za idejo življenja izven širše skupnosti, v gorah, ter približevanje naravi. Marihuana je prav tako omenjena v bibliji. Rečeno je, da je zrasla na grobu kralja Salomona, a je treba povedati, da je bila v resnici tudi prvi način, kako je lahko nekdanji suženj na Jamajki zaslužil denar.

S pridelovanjem marihuane in prodajanjem indijskim delavcem, ker kolonialisti do osvobojenih sužnjev niso imeli nobene obveznosti. Suženjstvo se je končalo, vi pa pojdite in bodite svobodni. Smo že našli nekoga, ki vas bo zamenjal. Zato so marihuano pridelovali za Indijce, Howell pa je proizvodnjo zagnal na množični ravni. Bil je namreč poslovnež in milijonar. Zgodovina skriva, da so v 30. letih prejšnjega stoletja na Jamajki obstajali bogati črnci. Ko danes vidiš jamajške rastafarjance, smo preprosti, naši domovi nimajo nič ekstravagantnega in so včasih še več kot skromni, ker nas je v to prisilil sistem. Hkrati pa nas je sistem prisilil, da smo inovativni in ustvarjalni. Vendar trdim, in mnogi me opozarjajo, naj pazim, ker bi bilo to lahko razumljeno napak, da nas je ustvarjalnost obdržala na varnem, medtem ko se nismo dovolj razširili na druga področja. Tako pogosto vidiš in veš za uspešne rastafarjanske glasbenike, ko pa je govora o znanosti in tehnologiji ter izobraževanju, pa za njih ne vemo, čeprav je pomembno, da imamo tudi takšne zglede, kajti naroda ni mogoče zgraditi zgolj z glasbeniki.

Začelo se je 31. januarja letos. Tam smo vse odtlej, čeprav so se naše vrste seveda razredčile. Postavljamo veliko polstalne infrastrukture in prebivališča, vendar na terenu ni lahko, še posebej ker na Jamajki trenutno razsaja virus chikungunya, ki ga prenašajo komarji, po njihovem piku se nekaj dni počutiš utrujeno. Počnemo, kar zmoremo, čeprav nas oblasti še vedno ne jemljejo resno. Ne vemo, kako se bo razpletlo, a vemo, da ne smemo odnehati. Hkrati pa se moramo zavedati, da smo v tem položaju tudi po lastni krivdi, ker smo bili tako zaposleni s plesom in uživanjem ob reggae glasbi, da smo pozabili na svoje poslanstvo in korenine.

Po pogovorih z vlado se je situacija spremenila do te mere, da smo namesto opozorila o prisilni izselitvi dobili šest parcel, kar je poldruga petstotina izvornega posestva. Medtem ko je nepozidana oziroma v državni lasti samo še ena petina. Vlada nam je marca letos predlagala še tri reči. Ponudili so ustavitev vseh del na območju, dokler situacija ne bo razrešena. Prav tako so rekli, da bodo na območje poslali skupino arheologov, ki bi nam pomagali poiskati, kje so pokopani ostanki nekdanjih prebivalcev. Ponudili so tudi možnost, da bi od privatnikov odkupili zemljišča in ustvarili območje narodne kulturne dediščine.

Do danes na Pinnacle še niso prišli arheologi in tudi dela se niso ustavila. Med aktivisti se medtem razvija tudi razprava glede območja narodne kulturne dediščine, ali ne bi bilo bolje, da bi kar sami zbrali sredstva in za podobno ceno odkupili zemljišče ter ga dali pod okrilje fundacije Leonarda Howella. S tem bi se izognili državnemu nadzoru pri upravljanju lokacije. Tako kot muzej Boba Marleyja, ki prav tako ni v državni lasti. A moramo ugotoviti, kakšne strukture potrebujemo. Vendar, kot pravijo, brez muje se še čevelj ne obuje.