Postopek je preprost: na spletni strani se registriraš, s seznama izbereš socialno ogroženega otroka, izveš njegovo starost in spol, vzameš škatlo za čevlje, jo okrasiš, napolniš ter odneseš na eno od zbirnih mest. To je princip, po katerem deluje dobrodelna akcija Božiček za en dan, ki zdaj poteka že drugo leto. Lani so slovenski Božički obdarovali 225 otrok iz Slovenije, s Kosova ter iz Bosne in Hercegovine, letos bo ta številka vsaj šestkrat večja. Akcija je namreč čez noč zajela vso državo in zanimanje je v zadnjem tednu že večkrat sesulo njihovo spletno stran.
Dobro delo rodilo še eno
»Začelo se je 23. novembra lani, tik pred zdajci, a rekla sem si: če ne bom zdaj, ne bom nikoli in bo spet ostalo samo pri ideji,« pripoveduje 34-letna Savina Goličnik, ki je prostovoljka že skoraj vse življenje. Nikoli ni delovala samo pri enem društvu ali v eni organizaciji, temveč se svobodno priključi, kadar jo pač kakšen projekt pritegne. Med drugim je tri mesece kot prostovoljka preživela v Južnoafriški republiki, kjer je pomagala otrokom iz revnih predelov Capetowna. Prav ta izkušnja je pognala slovensko božično akcijo. »Zanimalo me je, kaj se dogaja z organizacijo, pri kateri sem delala, in na njihovi spletni strani sem zasledila, da so se vključili v Santa shoebox project. Pogledala sem, za kaj gre, in ta ideja obdarovanja v škatlah za čevlje me je takoj navdušila.« Na skrajnem jugu Afrike se je namreč povezalo več kot 900 organizacij, ki vsako leto obdarujejo okoli 100.000 socialno ogroženih otrok, Božički pa so večinoma otroci, saj jih želijo na tak način spoznati z radostjo podarjanja.
Akcijo je Savina Goličnik zasnovala tako, da se ji lahko pridruži prav vsak. In kako se sploh zažene takšen projekt? Prvi korak je bila postavitev spletne strani, ki pa je takoj sledil še profil na omrežju facebook. Najprej je idejo razširila med prijatelji, ti so jo ponesli naprej in kmalu se je začelo pridruževati čedalje več njej neznanih imen. S pomočjo Človekoljubnega dobrodelnega društva Up z Jesenic se je povezala tudi z organizacijami s Kosova ter iz Bosne in Hercegovine, tako da so poleg slovenskih obdarili še 110 tujih otrok. Na pomoč pri transportu so ji priskočili tudi slovenski vojaki, vendar jim je uspelo dostaviti darila šele konec aprila. A to sploh ni pomembno, pravi, saj mnogi med njimi sploh ne praznujejo božiča. »Ne glede na to, kdaj darilo prejmejo, jim vedno polepšamo vsaj en dan, če ne že ves teden.«
Kaj kupiti 13-letniku?
Mlada pobudnica ni pričakovala, da bo ta majhen projekt tako dobro sprejet. Njegova posebnost je namreč, da zahteva celega človeka, njegovo popolno angažiranost. »Ne gre samo za to, da greš in nakažeš denar ali pa doma iz vseh kotov zbereš, česar ne potrebuješ več. Tukaj gre za nekaj več.« Kakor je nekoč poudarila mati Tereza – ni pomembno, koliko damo, ampak koliko ljubezni vložimo v to. V ustvarjanje unikatne škatle, izbiranje njene vsebine, v sporočilo obdarovancu in njegovi družini. »Ljudje ves teden mislijo na te otroke, vse okoli sebe sprašujejo, kaj kupiti 13-letniku, po forumih pišejo, kaj potrebuje triletnik, in podobno, saj je najbolj pomembno, da so darila letom primerna,« opiše Goličnikova dobro dejanje v prepričanju, da gre za pravo mešanico ustvarjalnosti in humanitarnosti, ki da ljudem priložnost, da se razdajajo.
»Letos je tako: če nisi Božiček, nisi in,« se še pošali nasmejana dobrotnica ob izjemnem odzivu. Akcijo so tudi letos začeli relativno pozno, saj so računali le na dvakrat več otrok kot lani, več si niso upali, da ne bi kakšen nadobudnež ostal razočaran. Prošnje, naj vključijo otroke v projekt, je organizacijam pošiljala v začetku novembra, mnogi pa ji odgovarjajo šele zdaj, zato se seznam otrok vsakih nekaj dni še podaljša. »Ciljamo na tiste družine, ki so v stiski, a se ne izpostavljajo, saj je to še vedno velika stigma, čeprav smo vsi en korak stran od tega,« razmišlja Goličnikova, ki je trenutno na zavodu za zaposlovanje. Organizacijam zaupa, da vedo, kdo so tisti, ki se prijavljajo na vse mogoče konce in dobijo veliko pomoči, ter katere so tiste družine, ki ne izpostavljajo svoje stiske. Odziva se vedno več centrov za socialno delo, od katerih je mnogim kar odleglo, saj, kot pravi vodja projekta, so bili že v skrbeh, kako bo letos z obdarovanjem, ker občine nimajo denarja.
»Ljudje so v bistvu dobri«
Obljubo, da bodo obdarovali otroka, ki so ga izbrali s seznama, je doslej dalo že 1623 Božičkov, medtem ko jih je registriranih že skoraj 3000, tako da jih še nekaj čaka na svoje obdarovance. Kaj pa, če ne prinesejo škatle v enega od zbirnih mest v 15 krajih? Goličnikova verjame, da so ljudje v bistvu dobri, da bodo potrpeli, če se bo obdarovanje podaljšalo, in da bodo odgovorno opravili svoj del, nato pa bo nastopila ona z nekaj pomočniki. Seveda je lani tudi kakšna škatla manjkala, zato je vedno dobrodošla kakšna dodatna s splošno vsebino.
Tisti, ki se ne bodo mogli več uvrstiti na seznam, pa lahko projekt vseeno podprejo s prostovoljnimi prispevki, omeni pobudnica. Ti bodo sploh dobrodošli za kritje stroškov razvoza daril. Prav tako se pri tem prijetnem opravilu ne bodo branili dobrih ljudi, ki bodo pripravljeni priskočiti na pomoč tudi po 15. decembru, ko se bo zbiranje škatel končalo.
