Čeprav Volčji Potok slovi po drevesih, grmovju in drugih rastlinah najrazličnejših vrst, ki v Arboretum privabijo veliko število obiskovalcev, je temu delu parka vsaj za en dan pozornost ukradel golf. Šport, ki se Sloveniji čedalje bolj uveljavlja, je dogajanje gostil na prizorišču, kjer je takoj mogoče opaziti nekakšno vadbeno polje, na katerem velika večina obiskovalcev stori prve udarce s palico. Zaradi slednjih je zelenica z visoko travo sicer nekoliko obrabljena, zato smo za hip pomislili – k čemur so pripomogli tudi obvozi zaradi del na cestah – da smo park zgrešili. A elektronska glasba poskočnih ritmov, ki je utihnila le ob govoru napovedovalca, nas je takoj napotila tja, kjer je potekal glavni del dogodka Slovenia Long Drivers European Tour 2014, prestižnega mednarodnega tekmovanja, namenjenega tistim, ki znajo žogico poslati še posebej daleč.
Rahlo vzpenjajoča se makadamska steza, po kateri drugo za drugim hitijo vozila za prenašanje športne opreme, nas je v izrazitih poletnih barvah s temperaturo blizu 30 stopinj Celzija pripeljala do udarjališča na deseti luknji. Na dvignjenem delu ploščadi, na katerem si tekmovalci na različnih mestih sami nastavljajo žogice, so palice v športnih oblačilih vseh vrst vihteli Slovenci, Britanci, Avstrijci, Nemec, Švicar in Južnoafričan. Čeprav so rdeče in zelene žogice ob stikih s palicami tekmovalcev potovale daleč čez 9. in 18. zelenico, pa je večina pozornosti pripadla le enemu udeležencu, in sicer Joeju Millerju.
Popolna dominacija Millerja
»Sem sem prišel le zmagat. To je edino, kar bi me zadovoljilo. Sem v odlični formi in menim, da ta ne bo ugasnila tako kmalu,« je takoj zelo odločno in samozavestno dejal Miller. Toda njegova samozavest je ob letošnjih rezultatih popolnoma upravičena. Postavni in mišičasti Britanec, imetnik najdaljšega udarca med aktivnimi tekmovalci letošnje sezone, ki je leta 2008 na evropskem prvenstvu udaril svoj osebni rekord 433 metrov, je namreč v letošnji sezoni dobil prav vse tri v seriji devetih turnirjev, ki skupaj s finalom določijo najboljšega igralca v Evropi. Nič čudnega, saj je njegov zamah naravnost neverjeten in se zanj zdi, da ga izvede nekajkrat hitreje kot ostali tekmovalci.
Pred številnimi gledalci, ki so rahlo vzpetino, poraščeno s podobno nizko travo, ki krasijo golf igrišča, predvsem v izločilnih bojih lepo zapolnili, so tako drug za drugim tudi tokrat morali končnemu zmagovalcu Joeju Millerju roko stisniti vsi poraženci. Tudi amaterji, saj njihovih prijav ni bilo toliko, da bi organizatorji zanje pripravili ločeno tekmovanje. »V Sloveniji nimamo tradicije za tekmovanja v najdaljšem udarcu golf žogice, zato so bili slovenski golfisti, predvsem amaterji, relativno zadržani,« je to dejstvo pojasnil direktor Golf Arboretuma Dejan Ljubenović, ki nas je med dogodkom prijazno sprejel v ohlajene prostore klubske hiše, od koder je prav tako mogoče spremljati tekmovanje. Nad odzivom golfistov je bil nasmejani možakar zelo zadovoljen, saj se jih je na petkovem treningu po njegovi oceni zbralo več kot osemdeset.
Za vse, ne le za gospode
Direktor se je v najdaljšem udarcu pomeril tudi sam, a tudi njegove žogice niso letele tako visoko, s tako hitrostjo in – kar je najpomembneje – tako daleč kot Millerjeve. Da bi ujeli pristanke Britančevih žogic, bi na trenutke resnično potrebovali daljnogled. Gledalci, ki so zaradi močnih sončnih žarkov proti koncu tekmovanja čedalje pogosteje sedali na zadnjo plat, so vsak uspešen (sploh slovenski) udarec nagradili z aplavzom, ob Britančevih zamahih pa so dolgi vzdihi vsebovali predvsem podaljšana samoglasnika o in u. »Prizorišče je sicer zaradi tega, ker je ozko, nekoliko zahtevnejše in ne spada med tista klasična,« je potožil Miller, ki je več žogic kot po navadi poslal tudi zunaj označenega polja za meritve. Kljub temu je 28-letnik, ki sicer za gledalce prireja tudi šove, na katerih testira novo opremo, vseeno pohvalil organizatorje: »Tukaj golf še ni tako razvit kot pri nas v Veliki Britaniji, ampak s podobnimi turnirji boste slej kot prej tudi sami dosegli višjo raven.«
Čeprav so na sicer ne popolnoma zapolnjenem parkirišču pred vhodom prevladovali večinoma avtomobili najprestižnejših znamk, pa golf ne velja več za šport sivolasih gospodov z debelimi denarnicami. »Razvoj golfa lahko primerjamo z razvojem tenisa pred dvajsetimi leti. Takrat je namreč veljal za šport elite, ki je na voljo le določenim posameznikom, danes pa je podobno kot golf zaradi cenejše opreme, cenejših tečajev in članarin bolj približan množicam,« je to pojasnil Ljubenović, ki se zaveda, da bo dogodek še potreboval nekaj časa za preboj. »V prihodnjih letih si želimo pridobiti še več odličnih igralcev iz tujine, predvsem tiste iz Skandinavije in Velike Britanije. Tam golf igrajo praktično vsi in velja za povsem klasičen šport.«