Matevž Lenarčič bi po prvotnih načrtih moral proti severu odleteti že v petek zjutraj, a mu je namero preprečila slaba vremenska napoved, predvsem hladna fronta nad Alpami in slabi obeti nad Skandinavijo. Čeprav včeraj zjutraj na Brniku ni bilo prav nič topleje kot pred tremi dnevi, pa tudi oblaki so se proti koncu jutra že močno gostili, so člani ekipe Green Light World Flight – North Pole (letalčevo pot bo mogoče sproti spremljati na njihovi spletni strani) zaželeli Lenarčiču srečno pot, dobrim željam pa so se pridružili sponzorji in še posebno direktor Pipistrela Ivo Boscarol.
»Tudi tokrat smo se potrudili, tako da Matevž lahko zaupa našemu letalu, kot mi njemu zaupamo, da ga bo pripeljal nazaj. Predvsem pa me veseli, da ima vsaka njegova odprava večji znanstveni pomen. Da nismo le neki čudni avanturisti. Rezultati meritev, ki jih bo Matevž prinesel nazaj, bodo pomagali vsemu svetu pri razumevanju klimatskih sprememb,« je poudaril Boscarol. Lenarčičevo letalo so morali namreč nekoliko prirediti in prilagoditi za mraz. Sicer pa je virus dolg šest metrov in pol, razpon kril ima 10,7 metra, prazen tehta 290 kilogramov in doseže največjo hitrost okoli 300 kilometrov na uro.
Lenarčič bo tudi tokrat med poletom meril prisotnost črnega ogljika, drugega največjega povzročitelja podnebnih sprememb, v ozračju nad Arktiko. »Gre za eno najobčutljivejših območij na Zemlji. Takih meritev doslej ni opravil še nihče, tako da upamo, da bomo dobili pomembne znanstvene rezultate, s katerimi bomo ocenili, kako se planet segreva in kako mi, ki onesnažujemo zrak v Evropi in Ameriki, vplivamo na ta zelo občutljivi del našega planeta,« je pojasnil Griša Močnik iz podjetja Aerosol, ki je razvilo prototip za merjenje črnega ogljika.
Lenarčič je včeraj priletel do Tromsa na severu Norveške, sicer pa načrtuje svoj podvig v osmih do desetih etapah, ki bodo skupaj trajale tri do štiri tedne. Ogromno je seveda odvisno od vremenskih razmer, da bo pot verjetno nevarnejša od tiste okoli sveta, pa se zaveda tudi Lenarčič: »Najbolj me skrbi skrajni sever, kjer ob slabem vremenu nastaja ogromno ledu, kar pomeni, da v takih razmerah lahko zmrzne letalo in z njim ni mogoče leteti. Razdalje so dolge, vreme pa se lahko hitro spreminja. Hkrati pa tam ni natančnih vremenskih podatkov in prognoz, tako da marsikdaj ne bom vedel, kaj me čaka. Na samem severnem tečaju ne nameravam pristati, saj se v tem primeru vsaj z letalom zagotovo ne bi mogel vrniti domov,« je realen Matevž Lenarčič, ki bo preletel Norveško, severni tečaj in Kanado ter se po Lindbergovi poti vrnil domov. V letalu ima tudi gretje. »Prav prihoda domov se najbolj veselim, najbolj pa se, kot vedno, bojim samega sebe.«
