Osmi Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo v Žireh potekali od danes, ko bo zvečer slavnostno odprtje, pa do prihodnje nedelje, bodo ne samo prikaz močne čipkarske tradicije v teh krajih, pač pa tudi »izgovor« za številne druge dejavnosti, torej prireditve, ki niso vezane le na klekljanje.
Turistično društvo Žirovski Vrh s samostojnimi prireditvami ob dogodku tokrat sodeluje prvič. Za 2. maj so pripravili Pohod skozi Zalo po poteh pisatelja Ivana Tavčarja na temo »L'bezen nam je vsem v pogubo«; pohodniki se bodo zbrali na domačiji Pr' Bukovc ob 9. uri. V popoldanskem času, z začetkom ob 15. uri, pa istega dne vabijo na Salamijado ter pozneje na ogled utrdbe Rupnikove linije in muzejske razstave v njej. Žirovski študentje bodo skrbeli za zabavo, pravi dramski spektakel pa bo 3. maja na Ledinci, ko bodo na prostem uprizorili dramsko delo Kontrabant, ki bo prikazalo, kako so v teh krajih nekdaj na veliko »švercali«. V prazničnih dneh bo v Žireh poskrbljeno tudi za kulinarične dobrote. Domače jedi – naj omenimo le žirovsko posebnost, drobnjakove štruklje na žup' – bodo zadišale pod šotorom na osrednjem trgu. Dobrote loškega podeželja bodo na voljo v gostilni Sklednik, ribiči pa bodo pekli žirovske postrvi.
Katera čipka je prava? Vse!
Glavna vloga pa seveda še vedno pripada čipkam. Tekmovanje v klekljanju bo 3. maja popoldne, strokovni posvet na temo podobe čipke pa bo v ponedeljek ob 18. uri v žirovskem muzeju. Posvet z zanimivimi udeleženkami bo vodila oblikovalka in ustvarjalka ter ena največjih poznavalk čipkarstva pri nas Afrodita Hebar Kljun, ki je bila do pred tremi leti tudi predsednica Združenja slovenskih klekljaric, ki pa je žal razpadlo.
Vzrok? Dolgoletne razprtije med klekljaricami o tem, katera čipka je prava in ali si geografsko zaščito res zasluži le idrijska. »Da smo geografsko zaščitili le idrijsko čipko, je bila napaka, saj se kleklja po vsej Sloveniji v 90 društvih oziroma sekcijah v 69 krajih. 700 otrok je vključenih v čipkarske šole, še 300 jih obiskuje izbirne predmete v osnovnih šolah, 2500 članic oziroma članov imajo klekljarska društva. Številke pokažejo, da kleklja vsak 600. Slovenec. Čipka ni doma le v Idriji, tradicijo ima v Poljanski in Selški dolini ter tudi v Ljubljani. Na žalost pa smo vse bolj razdeljeni, saj je geografska zaščita idrijske čipke izločila vse druge, ki se zdaj čutimo malo opeharjeni. Poglejte, Hrvati so svojo čipko uvrstili na seznam Unescove dediščine pod imenom hrvaška čipka, kamor sodijo vse od lepoglavske do hvarske in paške, mi pa tega nismo znali,« je razložila Afrodita Hebar Kljun, ki pa ni znala odgovoriti na vprašanje, kakšne so sploh razlike med idrijsko čipko in tisto iz Žirov ali Železnikov. Grenak priokus razdeljevanja na »prave« in »manj prave« bodo skušali preseči že na letošnjih klekljarskih dnevih, slovenske klekljarice pa bo zagotovo združil tudi svetovni čipkarski kongres, ki bo leta 2016 prvič v Sloveniji.
Danes klekljajo le še iz ljubezni
Znano je, da so se čipke pri nas pojavile v tistih krajih, kjer so možje rudarili ali delali v kovačijah, žene pa so s čipkami poskrbele za dodaten vir gospodinjskega proračuna. Pa danes, se s čipko da živeti? »Zelo težko, morda kakšni trije trgovci, pa še ti ne zelo dobro. Klekljarice pa zagotovo ne. Ura gospodinjske pomočnice se v Ljubljani giblje okoli osmih evrov, klekljarica s težavo proda majhno čipko, s katero je imela 30 ur dela, za 30 evrov. Pred petdesetimi leti so res še klekljale za zaslužek, danes pa zato, kot mi rade rečejo, da vnukom kupijo čokolado,« je še dejala Hebar-Kljunova. In zakaj potem sploh to počnejo? »Ker imamo čipke rade. Te niti so kot pajek, ko enkrat padeš v njihovo mrežo, te ne izpustijo več.«
S tem se strinja tudi starosta žirovskih klekljaric, predsednica društva Cvetke Marica Albreht, ki je opozorila, da so letošnji klekljarski dnevi v Žireh še posebno pomembni, ker jim je uspelo izbrskati tudi do sto let stare »muštre« za izdelovanje čipk. Vzorci so del kulturne dediščine Šole za umetno obrt v Ljubljani, čipke, narejene po teh vzorcih, pa bodo za tokratno priložnost prvič tudi naklekljane in razstavljene v Galeriji DPD Svoboda v Žireh.
