Drugo stran predstavlja pozitivna motivacija, iz katere se je zadnja leta razvilo kar nekaj različic, saj jo uporabljajo mnogi inštruktorji, pri čemer jo vsak razume na svoj način. Tokrat vam bova predstavila pristop pozitivne motivacije, kot jo razumemo v Alfakanu.
Najprej želiva poudariti, da pozitivne motivacije ne smemo zamenjevati z razvajanjem psa. Ne govorimo o permisivni vzgoji, kjer ni pravil, postavljanja meja ali kjer psa podkupujemo. Pri pozitivni motivaciji gre za to, da najdemo nekaj, za kar se psu zdi vredno truditi. Nekaj, kar ga motivira. Nekaj, za kar bo napel vse svoje moči. Nagrada je zadovoljitev enega izmed njegovih nagonov. Torej ne samo, da lastnik misli, da psa nagradi, ampak takšna nagrada psu resnično veliko pomeni – toliko, da bo zanjo pripravljen delati.
Kadar smo vpeti v stare metode dela, smo s psom v neprestanem konfliktu. Grajamo ga, vlečemo za povodec, prepovedujemo določena dejanja itd. Tako delo je stresno in med lastnikom in psom ne razvija dobrega odnosa, četudi prinese neke rezultate. Zato je pri učenju psa pomembno, da pes v svojem delu uživa, se dobro počuti. Delo naj ne bo stresno, ampak zabavno. Takšen pes se bo učil z veseljem in bo v harmoniji z lastnikom. Tovrsten učni proces bo potekal hitro, saj psa žene želja po zadovoljitvi nagona, hkrati pa nehote izvaja vedenje, ki ga želimo naučiti. Na tak način z dobrim načrtom in premišljeno izvedbo psa naučimo veliko uporabnih veščin. Pristop je primeren tako za vzgojo kot za šolanje. Je seveda temelj za dober odnos psa z lastnikom, za njuno povezanost.
Kakšno nagrado izbrati? Pomembno je, da izhajamo iz psa, iz njegovih potreb. Zadovoljiti želimo vsaj enega od glavnih pasjih nagonov.
Krdelni nagon: po navadi hitro ugotovimo, da je pri našem psu krdelni nagon že zadovoljen. Danes psi sobivajo z ljudmi in so v ospredju dogajanja. Prejmejo veliko pozornosti, zato jim božanje ne pomeni dovolj, da bi ga uporabili kot močno nagrado pri učenju. Vsaj na začetku ne.
Plenilni nagon: zadovoljimo ga lahko na več načinov. Eden izmed njih je, da psa vzamemo s seboj na lov, če ga uporabljamo v te namene. Psi znajo sami poiskati načine za zadovoljitev plenilnega nagona, na primer z lovljenjem mačk. Lahko pa ga zadovoljimo s kakovostno igro. To ne pomeni le, da psu vržemo igračo; dobro igro gradimo sistematično, več mesecev. Potrebujemo veliko znanja. Pomembno je, da je pes star vsaj šest mesecev, da se nagon po plenu sploh dobro razvije. Zato tega nagona v prvih mesecih učenja ni najprimerneje uporabljati kot nagrado.
Nagon po hrani: je zelo izrazito razvit. Uporaben je vsak dan, saj je hranjenje dnevna potreba. S tem nagonom se psi skotijo in ga takoj uporabljajo. V leglu se mladički, čeprav so v naših očeh ubogi, nebogljeni in majhni, dobesedno borijo za hrano. Kljub slepoti se morajo že takoj po kotitvi sami prebiti do seska, da lahko jedo. Nagrada v obliki hrane je ravno zato najprimernejša na začetku, ko učimo mladička. Najlaže jo je vpeljati v učenje, saj je sistem truda za hrano mladičkom že poznan. Ob hranjenju psa iz roke pa v odnos vpeljemo še mnoge druge pozitivne dejavnike. O tem boste več izvedeli v naslednjem članku.
Pišeta: Jure Pribičevič in David Pogačnik www.alfakan.si
