Fantazijska mojstrovina izpod peresa pisatelja Georgea R. R. Martina, ki sta jo na male zaslone pripeljala David Benioff in D.B. Weiss, je s prvo sezono uspela prepričati tudi občinstvo, ki v preteklosti ni bilo nujno najbolj naklonjeno fantazijskemu žanru, iz leta v leto pa je podpora seriji še dodatno rasla, dokler ni dosegla statusa družbenega fenomena. Četrta sezona, ki se je zaključila pred nekaj meseci, se je tako izstrelila na vrh lestvice najbolj gledanih televizijskih serij v zgodovini plačljive televizijske postaje HBO, kjer je s povprečno 18,4 milijona gledalcev vsak teden prehitela dotedanje nesporne zmagovalce v tekmi za občinstvo na plačljivih televizijah Sopranove. Slednji so s povprečjem 18,2 milijona gledalcev vsak teden vztrajali na vodilnem mestu vse od leta 2002.
Najuspešnejši tudi v piratizaciji
Poleg izjemnega uspeha Igre prestolov na legalnih platformah pa je fantazijski seriji »uspel« še drug podvig, ki sicer priča o izjemni priljubljenosti serije, a od tega njeni ustvarjalci ali serija ne bodo imeli kaj prida koristi. Serija je namreč postala najbolj piratizirana zabavna vsebina na spletu. Samo zadnji del četrte sezone je v prvih 24 urah po predvajanju ilegalno preneslo dva milijona uporabnikov, vsak dan pa serijo s spleta prenaša okoli 300 tisoč uporabnikov.
Po podatkih, ki jih je pridobilo podjetje za merjenje uporabe spletnih medijev Semetric, je Igra prestolov na višku priljubljenosti predstavljala več kot polovico vseh prenosov televizijskih vsebin prek storitve za spletno deljenje vsebin BitTorrent. Zaradi upada na področju piratiziranja glasbenih vsebin, ki je sledil razširitvi servisov za poslušanje glasbe prek spleta, je Igra prestolov prehitela tudi vso piratizacijo glasbe.
Piratizacija problem in delna krivda poslovnega modela
Ustvarjalci televizijskih serij so pogosto kritični do piratizacije njihovih vsebin, nezadovoljstvo nad piratizacijo pa je v preteklosti izrazil tudi George R. R. Martin, ki je prepričan, da bi s pomočjo priložnostnih finančnih prispevkov, ki odpadejo s piratizacijo, seriji lahko zagotovili še boljšo produkcijsko vrednost.
Čeprav je očitkom težko oporekati, pa je na podlagi nauka prav z glasbene industrije možno ugotoviti, da je del krivde za piratizacijo lahko tudi na ponudnikih vsebin, ki se ne želijo prilagoditi željam in navadam potrošnikov ter svoje vsebine prodajajo v paketih prek mesečne naročnine na celoten program, namesto da bi omogočili plačljive oglede zgolj posameznih serij oziroma delov, DVD in Blu-Ray kopije pa na prodajalne police prihajajo s precejšnjim zaostankom, ko svetovni splet že poskrbi, da preobrati in presenečenja serije ne ostanejo skriti nikomur s spletno povezavo. Prav tako ne gre zanemariti, da legalna možnost ogleda serije zaradi nedostopnosti kanala HBO v mnogih državah po svetu še vedno ni prisotna, kar pomeni, da prihodki iz teh naslovov tako ali tako niso mogoči.
