Jajce je indoevropski pomladni simbol, podoba novega življenja in rodovitnosti. V krščanstvu je jajce nekaj stoletij del posvečenih velikonočnih jedi ali t. i. žegna. Po Sloveniji velikonočno okrašena jajca po pokrajinah poimenujejo drugače; imenujejo jih pirhi, pisanke, remenke, remenice, škrabanke, drsanke, pisanice, pierhi ipd.
Največji porabniki v Paragvaju
Poraba jajc v Sloveniji se tako po podatkih Jate Emone v tednu pred velikonočnimi prazniki podvoji. Prebivalec Slovenije je leta 2010 porabil 167 jajc, kar je približno 10 do 15 odstotkov manj od evropskega povprečja.
Največ jajc so po podatkih za leto 2009 porabili v Paragvaju (325), na Japonskem (318), na Kitajskem (308), v Mehiki (302) in na Danskem (280). Sledile so jim Belorusija, Ukrajina, Slovaška, Madžarska, Belgija. V povprečju so v eni državi na svetu to leto porabili 148 jajc.
Popolno živilo
Jajca nekateri označujejo za popolno živilo, saj je sestavljeno iz štirih elementov. Jajčna lupina predstavlja zemljo, beljak vodo, rumenjak ogenj in zračni prostorček pod zaokroženim delom lupine zrak. So skoncentriran vir vitaminov, mineralov, antioksidantov, esencialnih maščob in beljakovin.
Za pripravo mehko kuhanih jajc so najprimernejša sveža jajca, za trdo kuhana pa lahko uporabimo tudi starejša. Jajca shranjujemo v hladilniku, in ne na njegovih vratih. Če želimo ohranjati svežino jajc, jih v hladilniku obrnemo s širšo stranjo navzgor, priporočajo v Jati Emoni. Sneg iz beljakov pa se po njihovih navedbah lepše in hitreje stepe, če mu dodamo nekaj kapljic mrzle vode ali ščepec soli.
Če leži na dnu, je sveže, če zaplava, niti ne
Jajca so uporabna najmanj 28 dni od dneva, ko se znesejo. O tem, kako sveže je jajce, se lahko prepričamo tako, da jajce položimo v vodo: če obleži na dnu, je sveže, če zaplava oz. se postavi pokonci, je starejše. Podatek o starosti jajca razkrije tudi zračni mehurček, ki se nahaja pod širšim delom jajčne lupine: večji kot je, starejše je jajce.
Pridelovalci jedilnih jajc opozarjajo, da morajo biti jajca dovolj kuhana, sicer obstaja nevarnost okužbe s salmonelo. Da bi se izognili salmoneli, morata biti beljak in rumenjak popolnoma trda.
200 vrst kokoši
Danes obstaja več kot 200 vrst kokoši, ki jajca začno nesti v povprečju pri starosti 19 tednov. Starejša je kokoš, večja jajca nese, dobra nesnica pa lahko znese od 300 do 325 jajc na leto. Kokoš mora za 10 jajc pojesti okoli 1,5 kilograma krme.
V Sloveniji so proizvajalci jajc po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije leta 2010 proizvedli 357 milijonov jajc. Domača prireja je dosegla približno 21.400 ton, medtem ko je domača poraba jajc znašala 23.100 ton. Poraba jajc za prehrano je v tem letu znašala približno 10 kilogramov na prebivalca. Stopnja samooskrbe je tako dosegla 93 odstotkov.
