V Švici država kmetom plačuje za negovanje pokrajine
Denar za pisane trate
Švica je dovolj zgodaj spoznala, kakšne so ekološke posledice pretirano intenzivne živinoreje in poljedelstva
BERN - Na travniku Nikausa Langeneggerja bi lahko posneli reklamni film o ekološkem kmetijstvu: 28 rjavo-belih krav se sonči pred novim hlevom iz lesa, majhne svinje rijejo po blatu, teleta ležijo na debelih plasteh slame. Langenegger dobavlja sirarni v vasi Trubschachen blizu Berna biološko pridelano mleko. Za liter dobi več kot en frank, "nebiološki" kmetje pa dobivajo za liter mleka samo 80 rapenov.
V začetku devetdesetih let so švicarski kmetje za svoje pridelke dobivali dvakrat in trikrat več kot njihovi kolegi v Evropski uniji. Toda najvišje cene, ki jih je zagotovila država, so povzročile intenziviranje kmetijstva, kar je kmalu prineslo ekološke težave in z denarjem davkoplačevalcev dosežene presežke mleka, mesa in žita.
Tedaj se je Švica odločila, da ohrani pokrajino, saj je končno turistična dežela, kmetijstvo pa predstavlja samo 1,4 odstotka bruto proizvoda države. Celo v ustavo so leta 1996 zapisali: "ohranjanje naravnih temeljev življenja, nega kulturne pokrajine in razpršeno naseljevanje prostora". Hkrati so znižali zagotovljene cene pridelkov in uvedli neposredno plačevanje kmetom za ohranjanje pokrajine. Rezultati so bili kmalu vidni: poraba umetnih gnojil se je zmanjšala za polovico, izginjanje kulturne pokrajine se je ustavilo, živina pa živi v bolj naravnih in prijetnih razmerah. Danes v Švici skorajda ni več intenzivnega kmetijstva. 95 odstotkov kmetijskih površin obdelujejo po načelu integrirane proizvodnje, ki je sicer manj stroga kot pri bio kmetih, vendar daleč od industrializiranega intenzivnega kmetijstva.
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.