»Šiva je pretrpela že veliko hudega. Zaradi pasjega ugriza ima namreč zlomljeni nogici in počeno medenico. Trenutno je na okrevanju, saj ima odprte rane in zaradi infekcije kosti operacija za zdaj ni možna. Z veliko nege in pozitivne energije upamo, da ji bo uspelo.« To je zgodba mlade psičke, ki s pomočjo strani na Facebooku Pes, moj prijatelj išče topel dom.
Dober namen je dovolj, da se iz ljubezni do živali razvije najbolj všečkana in največkrat omenjena stran na Facebooku v Sloveniji: to je Pes, moj prijatelj (PMP). V treh letih, odkar obstaja, je nabrala več kot 115.000 všečkov, kar pomeni, da je vsak sedmi slovenski uporabnik Facebooka njihov privrženec. Fenomen potrjuje tudi podatek, da je v zadnjih sedmih dneh stran komentiralo ali všečkalo več kot 23.000 ljudi. Za vsem tem stojita prostovoljca, Tilen Pajek in Mitja Čehovin, ki sta ustvarila profil na Facebooku, da bi s pomočjo oglasov zapuščenim psom čim prej našla dobre skrbnike. Prav tako sta želela združiti pasje ljubitelje na enem mestu. Čez noč je Čehovin ustvaril profil, število podpornikov pa je že od samega začetka strmo naraščalo. Vsak dan se jim po podatkih statistike Social numbers povprečno pridruži 22 uporabnikov omenjenega socialnega omrežja.
Medijski pokrovitelji trpečih
Objave PMP dosežejo le v nekaj minutah več kot sto všečkov, mnoge všečka po več tisoč uporabnikov. Skoraj vsako uro lahko pričakujejo objavo fotografije ali povezave do članka na njihovi spletni strani. Na trgu je sicer mnogo podobnih strani, ki pa se ne morejo pohvaliti s tako dobrimi rezultati. Strokovnjak za socialna omrežja Matej Špehar uspeh strani znotraj skupnosti Facebook povezuje z močno vsebino, s katero se lahko identificirajo vsi ljubitelji živali. »V nasprotju z mnogimi komercialnimi blagovnimi znamkami in podjetji ima PMP to prednost, da ničesar ne prodaja. Ljudje namreč na Facebook niso prišli kupovat, temveč se zabavat, iskati nova znanja in poznanstva,« pojasnjuje Špehar.
»Tega ne počnem zaradi sebe, temveč zaradi živali,« na uspešno statistiko, ki ji niti ne sledi, odgovarja Pajek. »Mi smo le nekakšen medijski pokrovitelj živali, ki potrebujejo pomoč. Nismo ne podjetje, ne društvo, ne zavetišče. Smo dobrodelna organizacija.« PMP najtesneje sodeluje z obalnim zavetiščem, kjer je prav zaradi tega sodelovanja psom in zaposlenim v zavetišču precej lažje. Poleg tega so v varne roke dobrih skrbnikov oddali precej več psov kot v preteklosti. »PMP je prijatelj, ki nam pomaga, ko nam primanjkuje hrane, denarnih sredstev za oskrbo živali ali zdravstveno nego,« pojasnjuje Andrea Bogataj Krivec, predsednica obalnega društva proti mučenju živali in vodja obalnega zavetišča, ter dodaja, da se glas PMP sliši po vsej Sloveniji in je pripomogel, da se je srečno končalo več kot 300 pasjih zgodb.
Grožnje zaradi prostovoljnega dela
Pajek in Čehovin vse v zvezi s spletnim profilom opravljata v svojem prostem času. Gre za številne ure dela, ki se zavlečejo pozno v noč. Kljub njunemu nesebičnem delu sta se že zgodaj srečala s kruto nevoščljivostjo. »Grozili so meni in mojim bližnjim. Zahtevali so umik naših objav in omejitev našega delovanja,« pojasnjuje Pajek. »Najslabše izkušnje imam s posamezniki, saj smo jim stopili na prste, jim domnevno prevzeli posel. Njih je vedno zanimal samo denar,« še komentira grožnje.
PMP prek Facebooka vsak dan spremlja široka množica ljudi. Zgodb s srečnim koncem, ki jih je krojil PMP, ni mogoče prešteti. Naj omenimo psa turistov, ki se je poleti pred dvema letoma izgubil v Strunjanu. PMP je to nemudoma objavil in uporabniki so jih iz minute v minuto obveščali, kje so ga videli in kam se premika. Na koncu se je srečno vrnil k lastnikom. Drugi dober primer je pes Srečko, ki je za preživetje potreboval kri in v desetih minutah po objavi se je zanj našel darovalec. Vedno, ko Pajek in Čehovin zasledita psa v stiski, mu priskočita na pomoč. Tako se tudi v času jesenskih poplav nista držala morja, temveč sta se s polnim avtomobilom zbrane hrane, odej in drugih potrebščin odpravila k Viliju in Ajki v Dravograd (o požrtvovalnem lastniku, ki je zaplaval v deročo vodo, da bi rešil svojo pasjo prijateljico, smo v času poplav poročali tudi v Dnevniku). Načelo PMP pri vseh dobrodelnih akcijah ali natečajih je, da ljudem vedno prikažejo tudi konec in srečne obraze ter jim pokažejo, kaj je pomenila njihova podpora.
Živali je treba spoštovati
»Ni treba, da imaš rad žival. Treba jo je spoštovati,« pravi Pajek, ki s svojim delovanjem stremi k spremembi odnosa ljudi do živali. Ustanoviteljev PMP statistika pravzaprav ne zanima, zanju šteje rezultat v glavah podpornikov. Ljudem sta namreč med drugim želela približati tudi zavetišča. »Vsi mislijo, da psi trpijo v zavetiščih, a se prepogosto izkaže, da jim je tam bolje kot pri skrbnikih,« pravi Pajek. Z objavo fotografij, ki prikazujejo vsakodnevno dogajanje v zavetiščih, so ljudem predstavili njihovo delovanje. Zgodilo se je že, da je v obalno zavetišče ob koncu tedna prišlo toliko ljudi, ki bi radi sprehodili pse, da so se jih ti branili, saj so bili tisti že na treh sprehodih.
PMP ima poleg profila na najbolj obiskanem socialnem omrežju tudi spletno stran www.pesmojprijatelj.si, kjer se zbirajo vsi članki, zgodbe bralcev, natečajev in sploh vsega, kar PMP ponuja svojim podpornikom. »Nihče ne ve, kam se Facebook premika, zato želimo svoje dogajanje preusmeriti na našo spletno stran. Cilj je, da bi ljudje dnevno odprli našo stran in prebrali naše objave,« obstoj spletne strani utemeljuje Pajek. Zanimivo je, da ima PMP profil ustvarjen zgolj na Facebooku. Po besedah ustanovitelja PMP se držijo tistega, kar poznajo. Ko se Pajek ozira na začetek, se smeje in hkrati čudi njunemu uspehu, saj sta po njegovih besedah objavljala stvari, ki si jih danes ne moremo predstavljati. Naj omenimo samo iskanje parov za paritev mešancev. Tako Pajek kot Čehovin sta se sproti izobraževala, učila na izkušnjah in danes svojim podpornikom ponujata izčrpno napisane strokovne članke, ki razkrivajo pasje modrosti.
